Enceladus (Foto: Reuters)

Mnogi znanstveniki so prepričani, da bi lahko oblike življenja v našem osončju našli na zaledeneli Saturnovi luni Enceladus, pri kateri je vesoljska sonda Cassini zaznala atmosfero.

Astrobiolog na Univerzi v Edinburgu Charles Cockell je povedal, da bi življenje raje iskal tam, kot pa na Marsu ali na Jupitrovih lunah, kot je Evropa. Cockell je sicer prepričan, da je tudi na omenjenih nebesnih telesih življenje. A primitivne oblike, kot so bakterije, so po njegovem mnenju zakopane globoko v zemlji. Drugače pa je na Saturnovi luni, saj oblike življenja gejzirji bruhajo v vesolje, je dejal za britanski časnik Observer.

Gejzirji na Saturnovi luni Enceladus. (Foto: Reuters)

Luno, ki v premeru meri okoli 500 kilometrov, je odkril William Herschel leta 1789, ime pa je dobila po enem izmed otrok boginje Gee. Omenjena sonda je med drugim odkrila, da v vesolje z Enceladusa bruhajo gejzirji vode. Nedavno pa so znanstveniki prišli do ugotovitve, da ti gejzirji vsebujejo kompleksne organske spojine, med drugimi propan, etan in acetilen.

Luna je sicer zaledenela, a opazovanja sonde Cassini kažejo, da obstaja podzemno morje, ki je v tekočem stanju zaradi vročine v notranjosti nebesnega telesa. Na južnem polu je podzemni ocean zelo blizu površja, so zapisali pri britanskem časniku, naredile so se razpoke in sedaj gejzirji to vodo pošiljajo v vesolje.

''Ima tekočo vodo, organski material in vir toplote,'' je za Observer dejal Nasin astrobiolog Chris McKay. To je tako vabljivo kot radijski signal vesoljcev z Enceladusa, da naj jih pridemo pobrat, je dodal. Znanstvenik sicer ne vedo, koliko časa naj bi tam obstajalo življenje – ali je nastalo v zadnjih letih ali pa tam obstaja že milijone let.

A vendar pobiranje vzorcev ne bi bilo enostavno delo. Največjo težavo seveda predstavlja oddaljenost, saj je od Zemlje oddaljen kar 1.216 milijard kilometrov. Sonda Cassini je potrebovala kar sedem let, da je pripotovala do Saturnovih naravnih satelitov, potem ko so jo leta 1997 izstrelili iz mesta Cape Canaveral.

Saturn in njegove lune. (Foto: Reuters)

Kot je za Observer pojasnil McKay, bi tudi misija potrebovala približno enako let do tja, potem bi porabili še nekaj let, da bi pobrali vzorce, nato pa bi še sedem let, da bi se vrnili na Zemljo. Seveda pa bi kakšno desetletje porabili še za načrtovanje misije in gradnjo sonde.