Odrasli snujejo vojne, otroci se morajo boriti v njih: v oboroženih skupinah na desettisoče deklic in dečkov

Danes obeležujemo mednarodni dan boja proti vključevanju otrok v oborožene skupine.

A po dvajsetih letih zlorab otrok v vojaške namene še zdaleč ni konec.

Dokler se bodo odvijala tovrstna grozodejstva, si mora mednarodna skupnost prizadevati za prenehanje zlorab otrok v vojaške namene, opozarja Unicef.

Kako rekrutirajo otroke?

Nekatere otroke ugrabijo ali jih prisilno rekrutirajo, drugi so v sodelovanje v oboroženih skupinah primorani zaradi revščine, možnih posledic politične ali družbene izključenosti ali želje po maščevanju zločinov, ki so bili storjeni nad njihovimi družinami.

Vedno več pa je tudi vključevanja preko novih pristopov – uporaba družbenih medijev, najbolj "znana" po tem pristopu je samooklicana Islamska država.

Sodelujejo pri obglavljanjih, prisiljeni so postati samomorilski napadalci, deklice spolne sužnje

Poročilo Združenih narodov opisuje grozovite zlorabe otrok. Nekateri so na primer morali gledati ali pa celo sodelovati pri obglavljenjih in usmrtitvah. Preko indoktrinacije ali pa prisile morajo postati samomorilski napadalci ali živi ščit.

Deklice so podvržene še dodatnim krutim zlorabam, vključno s spolnim suženjstvom in prisilnimi porokami. Takšne brutalne taktike pa imajo resne posledice na otroka, saj ga globoko zaznamujejo za celo življenje.

Trpljenje, ki si ga ne moremo predstavljati

Unicefovo poročilo navaja primere nasilja in tragedij, ki so jih doživeli otroci, in si jih večina izmed nas ne more niti predstavljati. Huda, nekdanja vojakinja iz Sirije, je doživela nasilje in tragedije. Stara je le 15 let. Njen brat Tareq se je pridružil skupini upornikov. Neko noč so ga zajeli, ko je spal doma. "Ničesar nismo slišali o njem vse od dne, ko so ga odpeljali. Od tega je že tri leta," je povedala. Nekaj mesecev po njegovem izginotju so  njeno družino dosegle govorice, da ga bodo usmrtili. "To je bil dan, ko sem se odločila pridružiti revoluciji in da ne bom odšla, dokler moj brat ne bo prost," je dejala.

Huda se v živo spominja noči, ko je prvič videla spopade: "Bila sem zelo prestrašena. Dali so mi kalašnikovko in pripravili smo se na boj." Skoraj vsa njena skupina je v spopadih padla. "Samo eden je preživel, a je izgubil vid," je dejala.

Januarja 2014 so Hudo ustrelili v roko. Ni mogla iti na zdravljenje, saj so bile zdravstvene ustanove porušene. Z mamo sta zbežali iz Sirije in zdaj živita kot begunki. Huda dobiva zdravstveno oskrbo, a ne more premikati roke, ne more je iztegniti. Prav tako se spopada s psihološkimi travmami, ki so jih povzročili konflikti. Zdaj skuša znova začutiti smisel življenja ter obuditi upanje, pri tem ji je v pomoč izobraževanje.

Ko so se decembra 2013 v Južnem Sudanu začeli oboroženi spopadi, je Jamalovo skupnost preplavilo nasilje, zato je sebe in svojo družino skušal zaščititi. Čeprav ga je mati rotila, naj tega ne stori, se je prostovoljno javil, da se pridruži južnosudanski demokratični vojski. Takoj so mu dali pištolo, naslednji dve leti pa je delal kot kuhar, čistilec in borec. Imel je le 12 let. Ker je bil tako dolgo ločen od družine, je njegova mati mislila, da je mrtev. Ko so podpisali mirovni sporazum, je bila zagotovljena izpustitev otrok. Jamala so izpustili, ponovno se je združil z družino. Zdaj je učenec šole, ki jo podpira Unicef, in je deležen psihološke in družbene oskrbe, da bi se lahko reintegriral v skupnost.

Kje so najbolj podvrženi?

Otroci so novačenju v oborožene skupine najbolj izpostavljeni v Kolumbiji, Maliju, Nigeriji, Sudanu, Centralnoafriški republiki, Južnem Sudanu, DR Kongo, Somaliji, Jemnu, Iranu, Siriji, Afganistanu, Mjanmaru in na Filipinih.

Čeprav so zakoni jasni, pogodbo o prepovedi novačenja otrok pa je podpisalo ali ratificiralo 176 držav, dejstvo ostaja, da se novačenje otrok nadaljuje.

Mednarodna skupnost bo letos stopila skupaj na prvem Svetovnem humanitarnem vrhu, ki se bo osredotočal na varnost in zaščito civilistov. A ko se bodo odrasli pogovarjali, se bodo otroci na kriznih žariščih borili in upali, da ne bo ostalo le pri besedah.