Tožilstvo na zaslišanje zaradi organizacije nezakonitega referenduma poklicalo predsednika Republike Srbske

Po včerajšnjem referendumu v Republiki Srbski, na katerem so volivci odločili, da 9. januar ostane dan Republike Srbske, se že vrstijo številni odzivi. Klix.ba poroča, da je bila z izvedbo referenduma kršena ustava Bosne in Hercegovine. Še več, kršen je bil tudi daytonski sporazum iz leta 1995, ki je končal vojno v BiH in določil njeno prihodnost. Nemočne v tem, da bi zaščitile ustavo BiH, so bile tudi različne institucije ter mednarodna skupnost, kar je upravičeno zamajalo zaupanje državljanov v delovanje države.

Milorad Dodik je izvedel referendum ne glede na to, da je ustavno sodišče BiH prepovedalo njegovo izvedbo, opozarjajo, prav tako je Dodik ignoriral opozorila Valentina Inzka, visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH, ki je o referendumu dejal, da nima zakonske podlage in pozval vodje Republike Srbske naj referenduma ne izvedejo.

Inzko opozarja, da bi moral biti cilj voditeljev v BIH blaginja in stabilnost

Inzko je zadovoljen, da je referendumska nedelja minila mirno in brez incidentov. Je pa razočaran, da se je vodstvo Republike Srbske odločilo kršiti vladavino prava, s tem pa prebivalce vodi proč od nujno potrebnih reform in naprej v izolacijo. Sam meni, da bi se morali osredotočiti na odpiranje novih delovnih mest, v boj zoper korupcijo in izboljšavo javnih storitev.

Odločitev, da se referendum izvede, vidi kot direktno kršitev odločitev ustavnega sodišča, kar pomeni, da vodstvo Republike Srbske ne priznava Ustavnega sodišča BiH, zanika njegove odločitve, zanika ustavne okvirje države in vladavino prava v BiH.

Poudaril je, da je EU pretekli torek BiH ponudila opcijo, da se skupaj s svojimi sosedi napoti k stabilnosti in blaginji. Inzko meni, da morajo voditelji v BiH imeti prav to za svoj cilj. Zato je politične akterje v BiH pozval, naj se vzdržijo agresivne retorike, ki razdvaja, ter naj se posvetijo procesu pridružitve.

Oblasti Republike Srbske je pozval, naj čim prej sprejmejo in uveljavijo odločitev Ustavnega sodišča BiH ter tako uskladijo svoj zakon o praznikih v Republiki Srbski z odločitvijo sodišča.

Inzko bo o dogajanju poročal pred Varnostnim svetom Združenih narodov, poudaril pa je tudi, da mednarodna skupnost še naprej zagotavlja izvajanje mirovnega sporazuma v BiH.

Na potezi je tožilstvo, ki je že sprožilo preiskavo

Banjaluški mediji so poročali, da je tožilstvo zaradi organizacije nezakonitega referenduma Dodika že poklicalo na zaslišanje. To je po poročanju RT Republike Srbske in Nezavisnih novina potrdil tiskovni predstavnik tožilstva BiH Boris Grubešić.

Izid referenduma je po poročanju Klix.ba razkril, kako slabe so dejansko državne institucije v BiH, saj jim ni uspelo zaščititi ustave BiH. Po mnenju portala je zdaj na potezi glavni tožilec Goran Salihović, ki bi moral ukrepati zoper Dodika, saj je ta kršil odločitev ustavnega sodišča. Takšno osebo se lahko po kazenski zakonodaji kaznuje z zaporom od šest mesecev do petih let, še navaja portal.

Državno tožilstvo BiH je sicer že sporočilo, da so začeli preiskavo zaradi nespoštovanja odločitve ustavnega sodišča glede nedeljskega referenduma v srbski entiteti Republiki Srbski. Dodali so, da zbirajo dokumentacijo in da bodo določene osebe poklicali na tožilstvo. Gre za prioritetno zadevo, so še dodali na tožilstvu.

Seizović: daytonski mirovni sporazum kriv, da je BiH nefunkcionalna

Profesor mednarodnega prava Zarije Seizović je prepričan, da je razlog za nezmožnost bosanskih institucij, da zaščitijo odločitev ustavnega sodišča, posledica daytonskega mirovnega sporazuma, ki je od BiH naredil "popolnoma nefunkcionalno državo", navaja Seizović in dodaja, da je prav tako nefunkcionalna tudi mednarodna skupnost, ki se vmešava v delovanje BiH. O teži referenduma pa Seizović pravi, da se v bosanski družbi in v svetu prava ne bo prav nič spremenilo. Podobnega mnenja je tudi bosanski profesor na oddelku varnostnih in mirovnih študij Fakultete za politične vede v Sarajevu Ismet Beridan. Ta sicer opozarja, da bi lahko ta referendum tlakoval pot morebitnemu naslednjemu referendumu o odcepitvi Republike Srbske, ki pa bi v primeru uspeha povzročil veliko težav in sprememb.

So pa vedno glasnejši tudi očitki, da so volitve zlagane in da je na volišča v bistvu odšlo manj kot 50 odstotkov volivcev, zaradi česar referendum ni veljaven. 

Dnevni Avaz: Dodiku grozi politična izolacija

Dnevni Avaz v odzivu na referendum navaja, da Dodiku zaradi referenduma grozi politična izolacija, s katero želi mednarodna skupnost pritisniti nanj, prav tako bodo postale aktivnejše proevropske sile v BiH. Kot navaja portal, bo mednarodna skupnost najverjetneje povsem ignorirala izide referenduma in ga označila za protipravno in prepovedano dejavnost, Dodika pa razglasila za političnega outsiderja.

Opozarjajo na medle odzive tujih predstavnikov, ki razen nekaj očitkov, da mora Republika Srbska upoštevati pravni red, niso dali jasnega sporočila – ne pred referendumom, ne po njem.

Dodik vztraja, da je Republika Srbska imela vso pravico, da izvede referendum. V izjavi je dejal, da je ponosen, da je glasovanje minilo brez incidentov, izid in tako visoka udeležba na referendumu pa sta pokazala politično zrelost in odločnost srbskega naroda v BiH.

Bruselj: referendum nima pravne podlage

Referendum po mnenju Evropske komisije nima pravne podlage, saj je ustavno sodišče BiH odločilo začasno odložiti odločitev o referendumu, dokler sodišče ne sprejme odločitve o njeni ustavnosti. V Bruslju pri tem vse strani pozivajo, naj se vzdržijo dejanj, ki bi lahko zaostrile razmere. Pomembno je, da se BiH na svoji poti približevanja EU še naprej osredinja na potrebne gospodarske in socialne reforme, so še poudarili.

Referendum ne more spremeniti končne in zavezujoče odločitve ustavnega sodišča BiH, zato pozivamo institucije v državi, da rešijo vprašanje dneva Republike Srbske v okviru obstoječih pravnih okvirov in skozi konstruktivni dialog, je danes dejala tiskovna predstavnica Evropske komisije Maja Kocijančič.

Mednarodna skupnost, točneje Svet za uresničevanje miru v BiH (PIC), v katerem so tudi ZDA, je Banjaluko opozorila, da bi referendum predstavljal kršitev daytonskega sporazuma in postavila pod vprašaj spoštovanje avtoritete pravosodnih institucij na državni ravni. Številni opozarjajo, da gre za pripravljanje terena na referendum o odcepitvi in da bo referendum destabiliziral tako BiH kot regijo.