Haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je danes oprostilo nekdanjega kosovskega premierja Ramusha Haradinaja, ki naj bi v letih 1998-99 zagrešil vojne zločine. Haradinaj med prebivalci Kosova velja za narodnega heroja, obsodbo pa so v sodni dvorani pospremili z bučnimi pozdravi in ploskanjem.

"Sodišče ocenjuje, da niste krivi očitanih vam zločinov in odreja vašo čimprejšnjo izpustitev na prostost," je ob aplavzu dela občinstva izjavil nizozemski sodnik in predsednik sodišča Alphons Orie.

Obsodili sodelavca Haradinaja

Skupaj s Haradinajem sta bila na zatožni klopi tudi njegova soborca iz Osvobodilne vojske Kosova (OVK), 36-letni Idriz Balaj in 38-letni Lahi Brahimi, ki ju je obtožnica prav tako bremenila zločinov proti človečnosti ter kršitev pravil in običajev vojskovanja. Balaja je sodišče danes prav tako oprostilo, medtem ko je bil Brahimi obsojen na šest let zapora zaradi slabega ravnanja in mučenja zapornikov, pri čemer je osebno sodeloval.

Tožilstvo je sicer za vsakega izmed trojice zahtevalo po 25 let zapora zaradi etničnega čiščenja srbskih civilistov in političnih nasprotnikov v času, ko so vodili OVK v letih 1998 in 1999.

Obtožnica je 39-letnega Haradinaja, nekdanjega poveljnika OVK, bremenila zločinov proti človečnosti ter kršitev pravil in običajev vojskovanja, konkretno pregona in prisilnega premeščanja ljudi, umorov, posilstev, okrutnega ravnanja, uničevanja premoženja in protizakonitega zapiranja ljudi v zahodnem delu Kosova v obdobju od 1. marca do 30. septembra 1998.

Balaja in Brahimija, ki sta bila takrat podrejena Haradinaju, pa je obtožnice bremenila zločinov proti človečnosti nad pripadniki manjšinskih skupin ter kršitev pravil in običajev vojskovanja. Obtožnica je imela skupno 37 točk.

Odstopil s položaja premierja

Kosovski politični vrh in misija ZN v pokrajini (Unmik) sta po volitvah oktobra 2004 Haradinaju zaupala položaj premiera kljub opozorilom uradnega Beograda, da so srbske oblasti proti njemu podale skupno 108 kazenskih ovadb zaradi suma, da je storil kazniva dejanja "terorizma in združevanja zaradi sovražnega delovanja proti državi".

Potem ko je izvedel za obtožnico haaškega sodišča, je Haradinaj 8. marca 2005 odstopil s položaja premiera. Dan pozneje pa so vsi trije prostovoljno odšli v pripor haaškega sodišča, ki je obtožnico proti njim odpečatilo in objavilo 10. marca. Vsi trije so se se nato 14. marca ob prvem nastopu na sodišču izrekli za nedolžne. Sojenje se je začelo 5. marca lani.

Sojenje je bilo burno, predvsem zaradi politične vloge Haradinaja, ki je za številne kosovske Albance heroj. Nekatere priče, med njimi tudi dve ključni, na procesu iz varnostnih razlogov oziroma iz strahu za življenje niso želele nastopiti, skupno pa jih nastopilo 81. Prvič v zgodovini sodišča se je trojica obtoženih odpovedala pravici, da bi poklicala svoje priče, njihovi odvetniki pa so imeli samo sklepno besedo.

Po oceni obrambe je bila obtožnica na trhlih nogah, zmanjševala pa je tudi vlogo OVK kot "gibanja prestrašenih albanskih civilistov, ki je nastalo iz vaških in družinskih skupin". Trdili so tudi, da vloge vodje OVK ni mogoče primerjati z vlogo vodje konvencionalnih oboroženih sil.

Srbija obsodila oprostitev

Srbska vlada je obsodila oprostilno sodbo, ki jo je haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije danes izreklo nekdanjemu kosovskemu premieru in enemu od poveljnikov Osvobodilne vojske Kosova (OVK) Ramushu Haradinaju. Vlada je oprostitev označila za škandalozno in katastrofalno.

Srbski premier Vojislav Koštunica je ocenil, da je to "mračna odločitev haaškega sodišča". Po njegovih besedah je očitno, da gre za sodišče, ki je, med drugim, ustanovljeno zato, da zločincem, kakršen je Haradinaj, izdaja potrdila, da so nedolžni. "S tem je zagrešen nov, velik zločin, kar Srbija sporoča javno in nedvoumno," je bil odločen Koštunica. Dodal je, da se haaško sodišče s tem posmehuje pravici in nedolžnim žrtvam, ki so trpele zaradi Haradinaja.

"To je katastrofalna odločitev haaškega sodišča, ki bo imela politične, moralne in pravne posledice za pravico ter za mir in stabilnost na Kosovu," je dejal srbski minister za Kosovo Slobodan Samardžić na novinarski konferenci po seji vlade. Ob tem je dodal, da mednarodne pravice, ko gre za zločine, storjene na ozemlju nekdanje Jugoslavije, pravzaprav ni.

"Obstaja možnost, da bomo na Kosovu imeli vojnega zločinca, ki se bo začel ukvarjati s politiko. To daje še večjo težo prizadevanjem, ki jih moramo imeti glede ohranitve Kosova kot dela Srbije," je dejal Samardžić in dodal, da je ta odločitev haaškega sodišča le še prilila olja na ogenj glede kosovskega vprašanja.