'Otrok ne pošlješ v šolo, da bi se domov vrnili v krsti'

Islamabad je včeraj začel tridnevno žalovanje za 148 žrtvami torkovega napada talibanov na šolo v Peševarju. Premier Navaz Šarif je napovedal nadaljevanje boja proti teroristom, hkrati pa vse stranke pozval, naj se pridružijo konferenco o združitvi v boju proti terorizmu.

Odločni opozicijski voditelj Imran Kahn, ki se je zavzemal za spravo s talibani, se je pridružil obsodbam napada. "Borite se z možmi, ne z nedolžnimi otroki," je dejal nekdanji igralec kriketa. Napad na otroke je, kot kaže, prizadel tudi nekatere druge odločne zagovornike talibanov. "Namerno ubijanje nedolžnih ljudi, otrok in žensk je v nasprotju s koreninami islama in to mora upoštevati vsaka islamska stranka in vlada," je dejal Zabihulah Mudžahid, sicer predstavnik afganistanskih talibanov.

Bolj osebno noto pa pošilja Pakistanec, ki živi Veliki Britaniji,  Shah Jehan. V torkovem krutem napadu na vojaško šolo je izgubil dva mlada sorodnika, stara 9 in 10 let. "Otroke v šolo pošlješ, da bi nekaj postali, da bi se nekaj naučili in da bodo nekaj v prihodnosti. Ne pošlješ jih v šolo, da bi se domov vrnili v krsti," je za britansko medijsko hišo BBC z velikim cmokom v grlu dejal Jehan.

So oblasti res pretrgale vezi s skrajneži?

Med tem, ko v Pakistanu žalujejo, so spet postala aktualna vprašanja o vlogi pakistanske vojske pri širjenju skrajnih skupin znotraj države. "Teroristi so največja grožnja regiji in miru v Pakistanu ter obstoju Pakistana," je za ameriško televizijo CNN dejal pakistanski obrambni minister Khavaja Asif. Hkrati je zavrnil, da bi varnostni organi imeli stike z ekstremističnimi skupinami. "Skupine talibanov ne ločimo po dobrih in slabih. Vsi slo slabi," je dodal.

A analitiki trdijo, da varnostni organi še vedno na skrajne skupine gledajo kot na dragocene nadomestke v boju za vpliv v sosednjem Afganistanu in Kašmirju. "Zdi se mi, da v vojski še vedno obstajajo elementi, ki so pripravljeni za dosego širših strateških ciljev podpirati oziroma pretrpeti civilne in celo vojaške žrtve," je dejal Hasan Džavid, profesor političnih znanosti na univerzi v Lahoreju. Hkrati trdi, da so državne izkušnje s skrajneži že dolgo kaže, da teh skupin ni mogoče nadzirati.

"Glede na ideologije, ki ženejo te skupine in glede na povezave, ki jih imajo z drugimi podobnimi skupinami, menim, da je neizbežno, da bojo svoje puške usmerili proti Pakistanu," pravi Džavid. Hkrati dodaja, da tudi, če v nekem trenutku skupine sodelujejo z državo, vedno obstaja možnost, da se bodo spreobrnili in "ugriznili roko, ki jih hrani".

Predstavnik pakistanskih talibanov je dejal, da je napad predstavljal maščevanje za ofenzivo, ki poteka v pasu, ki je pod nadzorom plemen. "Vojaško šolo smo izbrali za napad, ker vlada napada naše družine in žene," je dejal Muhamad Umar Korasani. "Želimo, da čutijo bolečino," je še dodal.

Junija je pakistanska vojska namreč začela obširen napad na talibanska svetišča v Severnem Vaziristanu. Ofenziva je sledila talibanskemu napadu na letališki terminal v Karačiju. Vojaška operacija, ki je še vedno v teku, naj bi bila sicer precej uspešna pri izkoreninjanju skrajnih sil, ki so stacionirane na območju, vendar pa strokovnjaki opozarjajo, da se se ekstremisti zdaj razpršili po državi.

"V tem času se je bojevitost razširila v mesta in ti ljudje se skrivajo in so se zlili z družbo," pravi ugledni pakistanski obrambni analitik Hasan Askari Rizvi. Pri tem opozarja, da se je s skrajneži mogoče bojevati na plemenskih območjih, ni pa to vednomogoče v urbanih središčih.