Na palestinskih območjih v protestih proti Trumpovi odločitvi več poškodovanih

Po odločitvi Donalda Trumpa o priznanju Jeruzalema za prestolnico Izraela in selitvi veleposlaništva ZDA iz Tel Aviva v Jeruzalem kritike iz sveta ne pojenjajo. Na palestinskih območjih so prav tako izbruhnili protesti, ki so se sprevrgli v nasilje. V spopadih med izraelsko vojsko in protestniki je bilo poškodovanih 31 Palestincev, od teh je eden v kritičnem stanju.

Trenutno uporabljate Adobe Flash Player verzije 8.

Za napredno uporabo našega novega predvajalnika priporočamo Adobe Flash Player 9, ki omogoča celozaslonski ogled in najboljšo kvaliteto videa.
Priporočamo najnovejšo različico Adobe Flash Player verzije 9, ki si ga lahko brezplačno naložite tukaj

Video

Po odločitvi predsednika ZDA Donalda Trumpa o priznanju Jeruzalema za prestolnico Izraela in selitvi veleposlaništva ZDA iz Tel Aviva v Jeruzalem kritike iz sveta ne pojenjajo.

Na palestinskih območjih so izbruhnili tudi protesti, ki so se danes sprevrgli v nasilje. V spopadih med izraelsko vojsko in protestniki je bilo skupno poškodovanih 31 Palestincev, od teh je eden v kritičnem stanju, poroča BBC.

Nemiri zaradi Jeruzalema

V spopadih med izraelsko vojsko in protestniki je bilo poškodovanih 17 Palestincev. (Foto: AP)

Prvi protesti so se začeli že v sredo, danes pa se je v vzhodnem delu Jeruzalema, na Zahodnem bregu in območju Gaze zbralo več sto protestnikov, ki so metali kamenje in zažigali pnevmatike. Izraelske oborožene sile so odgovorile s solzivcem, gumijastimi in pravimi naboji.

Po navedbah palestinskega Rdečega polmeseca so bili z gumijastimi naboji poškodovani štirje Palestinci na območju Ramale na Zahodnem bregu in pet v Betlehemu.

Šest jih je bilo medtem ranjenih v spopadih z vojsko na območju meje med Izraelom in Gazo, je povedal tiskovni predstavnik zdravstvenega ministrstva Gaze.

"Jeruzalem ne bo nikoli prestolnica Izraela ne glede na to, kaj pravi Trump," je na protestu v Ramali povedal vidni član palestinskega gibanja Fatah.

Nemiri zaradi Jeruzalema

Protestniki so metali kamenje in zažigali pnevmatike. (Foto: AP)

Varnostni svet ZN se bo v petek v povezavi z dogajanjem sestal na nujnem zasedanju, State Department pa medtem že začenja priprave na selitev veleposlaništva.

Savdska Arabija je najglasneje obsodila ameriško priznanje Jeruzalema kot prestolnice Izraela, poroča BBC. Kriza na Bližnjem vzhodu se bo po njihovem mnenju še poglobila. 

Kraljestvo je odločitev Donalda Trumpa označilo za "neodgovorno in nepravično"
Trump se je po poročanju BBC na kritike odzval in dejal, da je po njegovi oceni ta odločitev "v interesu ZDA in miru med Izraelom in Palestinci"

Protesti v Gazi

Na ulicah Gaze so demonstranti že pozvali k trem dnevom jeze. (Foto: AP)

Kar osem od petnajstih članic Varnostnega sveta Združenih narodov ameriške odločitve ne sprejema, zato je za konec tedna že sklicalo krizni sestanek o napetostih na Bližnjem vzhodu. Na seji bo med drugim zbrane nagovoril generalni sekretar ZN Antonio Guterres. Ta je že sinoči ostro kritiziral Trumpa in posvaril, da "načrta B" ni ter da je dogovor o Jeruzalemu moč doseči izključno z neposrednimi pogajanji med Izraelom in Palestinci.

Da bi preprečila množične proteste in morebiten izbruh nasilja, je izraelska vojska sicer že okrepila svojo prisotnost na palestinskih območjih na Zahodnem bregu. Na območje so poslali dodatne bataljone, pa tudi obveščevalce.

Palestinci in Jordanija pa so zaradi Trumpovih načrtov že zahtevali sklic izrednega zasedanja Arabske lige, še poroča BBC.

Čeprav bo do dejanske selitve veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem po Trumpovih besedah prišlo šele čez nekaj let, pa je State Department nemudoma začel s procesom implementacije odločitve.

Državni sekretar Rex Tillerson, ki je na obisku v Evropi, je iz Nemčije v sredo zvečer sporočil enako kot njegovi sodelavci iz State Departmenta. Potrdil je, da bo ministrstvo "nemudoma začelo" uresničevati predsednikovo odločitev o selitvi. Ob tem je izpostavil, da "je najvišja prioriteta varnost Američanov", zato so "skupaj z drugimi zveznimi agencijami implementirali močne varnostne načrte za zaščito varnosti Američanov v prizadetih regijah". Zatrdil je tudi, da so se pred sredino napovedjo posvetovali s številnimi "prijatelji, partnerji in zavezniki".

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je eden redkih, ki odločitev pozdravlja, označil pa jo je za "zgodovinsko prelomnico". Tudi izraelski predsednik Reuven Rivlin je pozdravil odločitev Trumpa in sicer kot "mejnik pri priznanju pravic Judov do svoje dežele in mejnik na naši poti do miru - miru za vse prebivalce Jeruzalema in celotne regije".

Palestinci na nogah, zastave že gorijo

Več palestinskih gibanj je že pred Trumpovim govorom zaradi ogorčenja pozvalo k "trem dnem jeze". V Betlehemu na Zahodnem bregu so protestniki že v torek sežigali Trumpove slike, o manjših protestih pa poročajo tudi iz mesta Gaza, kjer so v znak protesta zažigali zastave.

Palestinsko gibanje Hamas je načrtovane Trumpove ukrepe označilo za "očiten napad na pravice Palestincev, Arabcev in muslimanov v Jeruzalemu". 

Na Zahodnem bregu, območju Gaze in v vzhodnem Jeruzalemu so javne ustanove, šole, banke in podobne institucije danes ostale zaprte.

Protesti v Gazi

V Betlehemu so protestniki že v torek sežigali Trumpove slike. (Foto: AP)

Palestinski predsednik Mahmud Abas je v odzivu dejal, da ZDA poslej ne morejo več imeti vloge mirovnega posrednika v bližnjevzhodnem mirovnem procesu. "Ti obžalovanja vredni in nesprejemljivi ukrepi namerno spodkopavajo vsa mirovna prizadevanja," je po poročanju BBC dejal Abas.

Tiskovni predstavnik Hamasa na območju Gaze Favzi Bahrum je še dejal, da bi Trump s tem pokazal, da ZDA niso mirovni posrednik v palestinsko-izraelskem konfliktu, pozval pa je k mobilizaciji prebivalstva.

Iz sveta še naprej kritike Trumpove odločitve o Jeruzalemu

Vrstijo se ocene, da je treba status Jeruzalema urediti v okviru mirovnih pogajanj, katerih cilj je ustanovitev dveh držav, ter svarila, da je treba zdaj na vsak način preprečiti izbruh nasilja.

Rusija je izrazila resno zaskrbljenost ob odločitvi, ki bi po njenem mnenju lahko ogrozila varnost v regiji. "V luči tega pozivamo vse vpletene strani, naj se vzdržijo vseh dejanj, ki bi povzročila nevarne in nenadzorovane posledice," so sporočili z ruskega zunanjega ministrstva. Ob tem so ponovili, da bi morali spor o statusu Jeruzalema rešiti na neposrednih pogajanjih med Palestinci in Izraelci.

"Zvezna vlada tega stališča ne podpira, saj je treba status Jeruzalema izpogajati v okviru rešitve dveh držav," je v imenu nemške kanclerke na Twitterju sporočil njen tiskovni predstavnik Steffen Seibert. Nemški zunanji minister Sigmar Gabriel je poleg tega ocenil, da Trumpova odločitev predstavlja veliko tveganje, da se bo konflikt med Izraelom in Palestinci zdaj še zaostril. 

"EU vse akterje na kraju samem in v regiji poziva k miru in zadržanosti, da se prepreči zaostrovanje," je pozvala visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini in izrazila globoko zaskrbljenost. Kot je ponovila, morajo biti izpolnjene zahteve obeh strani v bližnjevzhodnem konfliktu, rešitev glede statusa Jeruzalema pa dosežena v okviru pogajanj o dveh državah.

"Ta odločitev krši mednarodno pravo in vse resolucije ZN. Za vsako ceno moramo preprečiti nasilje," je bil medtem sinočnji odziv francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Tudi britanska premierka Theresa May je bila jasna, da se njena vlada z odločitvijo Trumpa ne strinja, saj ta nikakor ne bo pripomogla k bližnjevzhodnim mirovnim pogajanjem. Italijanski zunanji minister Angelino Alfano je podobno sporočil, da so v Rimu "alarmirani" in obenem zavezani "evropskemu in mednarodnemu konsenzu".

Je pa napoved uresničitve določil ameriškega zakona iz leta 1995, ki vladi nalaga selitev veleposlaništva v Jeruzalem, pričakovano naletela na navdušenje v ameriškem kongresu, kjer ima Izrael več zaveznikov, kot jih je imel prejšnji predsednik Barack Obama. Republikanci niso zamudili priložnosti za izrekanje pohval zunanji politiki Trumpa. Potezo so hvalili kot že zdavnaj potrebno in ponavljali Trumpova zagotovila, da to, kar je storil, z ničimer ne ovira mirovnih prizadevanj.

Vodja Hamasa poziva k intifadi, Izrael krepi vojaško prisotnost

Palestinci so iz protesta proti Trumpovi odločitvi začeli tudi splošno stavko. Na Zahodnem bregu, Gazi in vzhodnem Jeruzalemu so javne ustanove, šole, banke in druge institucije ostale zaprte.

Vodja palestinskega gibanja Hamas Ismail Hanija je Palestince pozval, naj se uprejo Trumpovi potezi. Nova "intifada za osvoboditev Jeruzalema" naj bi se začela v petek.

"Jeruzalem je enoten, ne vzhoden ali zahoden, in bo ostal prestolnica Palestine. Vse Palestine," je še dejal vodja palestinskega gibanja, ki nadzoruje območje Gaze.

Med prvo intifado v letih od 1987 in 1993 je bilo ubitih okoli 2200 Palestincev in okoli 200 Izraelcev. Med drugo intifado v letih 2000-2005 pa je bilo ubitih več kot 3500 Palestincev in okoli 1000 Izraelcev.

Aljaf: Prišlo bo do kakšnih protestov in demonstracij, ne bo pa tretje intifade

Direktor Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (Ifimes) Bakhtyar Aljaf je ocenil, da bi lahko odločitev dala nov zagon bližnjevzhodnim mirovnim pogajanjem. Meni, da ne bo tretje intifade, ker Palestinci na to niso pripravljeni.

Prišlo bo do kakšnih protestov in demonstracij, ne bo pa tretje intifade, je prepričan Aljaf. Hamas, čigar vodja Ismail Hanija, je danes Palestince pozval k intifadi, ima vpliv v Gazi, v bližini Jeruzalema in na Zahodnem bregu pa ima večji vpliv Islamski džihad, a se ne bo zgodilo nič radikalnega, je še dejal.

Ameriški predsednik si po njegovih besedah želi, da bi prišlo do velike rešitve na Bližnjem vzhodu, do končne rešitve med Izraelom in Palestinci. Pri sredini Trumpovi odločitvi gre za obliko pritiska na Palestince in arabske države, ki med seboj niso enotne, je še dejal direktor Ifimesa.

Protesti v Gazi

Bo zaradi Trumpa prišlo do tretje vstaje? (Foto: AP)

Kot je še dejal, je Trump s sredino odločitvijo uresničil prav to, kar je že obljubil v svoji predvolilni kampanji. Spomnil je, da je ameriški kongres že pred 20 leti sprejel podobno resolucijo, a doslej noben od ameriških predsednikov ni imel takšnega poguma, kot ga ima zdaj Trump.

"Palestinsko-izraelski sporazum je zelo blizu," je ocenil Aljaf. Dodal je, da ostaja odprto ostaja vprašanje Jeruzalema in vrnitev štirih milijonov beguncev, za katere pa bo zelo težko, da bi se vrnili v Izrael.

Ameriško veleposlaništvo tudi ne bo v Vzhodnem Jeruzalemu, pač pa v zahodnem delu mesta. Glavno mesto palestinske države tudi naj ne bi bilo v Vzhodnem Jeruzalemu, pač pa v vasi Abu Dis v bližini Jeruzalema, je še dejal direktor Ifimesa.

O napovedih izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, da bodo ZDA glede priznanja Jeruzalem kot prestolnice Izraela kmalu sledile še druge države, je Aljaf ocenil, da tega ne bodo storile ne države EU in tudi ne države G7 ali G20.

Najverjetneje bodo Trumpu sledile afriške države in še nekatere druge, pomembne pa ne bodo, je ocenil direktor Ifimesa.

Levica od MZZ zahteva protestno noto ZDA in takojšnje priznanje Palestine

V poslanski skupini Levica so danes v odzivu na Trumpovo odločitev na slovensko ministrstvo za zunanje zadeve naslovili tri zahteve; med drugim od MZZ zahtevajo protestno noto ZDA in priznanje Palestine.

Protesti v Gazi

(Foto: AP)

Kot so sporočili iz Levice, bi moral MZZ "nemudoma" poslati "protestno noto Združenim državam Amerike, v kateri naj upošteva vse relevantne mednarodnopravne akte, in ZDA pozove k njihovem spoštovanju", ter "odpreti sprejem akta o priznanju Palestine kot neodvisne in suverene države, ki so ga v državnozborsko proceduro" junija 2015 vložili poslanci Levice.

Prav tako Levica od MZZ zahteva, da v mednarodni skupnosti odpre pobudo za priznanje neodvisne in suverene države Palestine, zlasti v okviru Evropske unije. Kot so dodali, bo imel minister za zunanje zadeve Karl Erjavec tovrstno priložnost že na zasedanju zunanjih ministrov držav članic EU, ki bo prihodnji ponedeljek.

Matej T. Vatovec je ob tem še ocenil, da je treba sredino odločitev ZDA "razumeti kot močan odklon od ideje o vzpostavitvi dveh držav in tudi kot odrekanje temeljne pravice Palestincev do samoodločbe. Gotovo niti ni naključje, da ta napoved prihaja kmalu za tem, ko sta po vrsti let razprtij prevladujoči palestinski gibanji Fatah in Hamas dosegli zgodovinsko zbližanje in dogovor o ponovni vzpostavitvi nadzora palestinskih oblasti nad območjem Gaze. Zgovorno je dejstvo, da je ob tem, sicer gostobesedni, izraelski premier (Benjamin) Netanjahu molčal".

V Levici tudi ocenjujejo, da bo sredina odločitev ZDA imela daljnosežne posledice, ki bodo dodatno destabilizirale Bližnji vzhod in odprle možnost za nove konflikte med Palestinci in Izraelci.

Tudi predsednik DZ Milan Brglez obžaluje odločitev ZDA o priznanju Jeruzalema kot prestolnice Izraela, saj enostranske poteze kogarkoli v mednarodnih odnosih prej škodujejo kot koristijo. Zlasti ga skrbi, da bi bil oškodovan mirovni proces na Bližnjem vzhodu in sposobnost izraelske ter palestinske države za miroljubno koeksistenco, je navedel in še spomnil, da je to enostransko potezo ZDA obsodilo veliko držav.

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 216
ni_mi_vse_eno 07.12.2017 22:41:16
Nova vojna se kuha, problem ZDA je, da jo kuha na različnih lokacijah hkrati.
Več komentarjev