Papež Janez Pavel II. je dobil visoko vročino, ki je posledica vnetja sečil, so sporočili iz Vatikana. V sporočilu je tudi rečeno, da papeža zdravijo z antibiotiki. Po še nepotrjenih poročilih pa naj bi papež tudi že prejel posledni zakrament - maziljenje, ki je namenjen bolnim in umirajočim.
Vatikanski viri: 'Upamo na čudež'
Vatikanski uradniki so vedno bolj zaskrbljeni zaradi slabih obetov za papeževo ozdravitev. Mnogi se strinjajo, da je Janez Pavel II. vstopil v novo in morda zadnjo fazo njegovega dolgoletnega papeževanja.
Neimenovani viri iz Vatikana so le dan potem, ko so papeža začeli hraniti s pomočjo cevke skozi nos, izrazili svoj pesimizem. "Pripravljeni smo na vse," je dejal neimenovani duhovnik iz pomembnega vatikanskega oddelka. "Komajda kdo verjame, da se bo stanje izboljšalo, vendar vsi upamo na čudež," je dodal.
Papežu so tubo skozi nos namestili, ker zaradi Parkinsonove bolezni težko požira, vendar menijo, da je to le začasno. Papež ima tudi cevko za dihanje, imenovano kanula, ta pa naj bi bila nameščena za stalno.
Papež govori v zasebnih pogovorih?
Eden izmed vatikanskih monsignorjev je dejal, da je papež zelo razočaran nad napredkom njegovega zdravljenja. Sicer pa naj bi po njegovih beedah papeža še vedno redno obveščali o cerkvenih zadevah, papež pa naj bi bil sposoben 'komunicirati tako pisno kot ustno'.
Kot je dejal, naj bi papež bil sposoben govoriti v zasebnih pogovorih, saj sicer ne bi zahteval mikrofona pred nastopom v javnosti. Doslej je papež dvakrat poskušal govoriti v javnosti, vendar sta se oba poskusa končala brez uspeha.
Papež ne bo odstopil
Papežev biograf in avtor več knjig o Vatikanu Vittorio Messori je zatrdil, da papež ni spremenil svojega stališča in kljub vedno slabšemu zdravstvenemu stanju ne namerava odstopiti s položaja. Sveti oče je v preteklosti večkrat ponovil, da bo svojo službo opravljal do zadnjega diha. Messori je omenjeno povedal dan potem, ko so iz Vatikana sporočili, da so papežu vstavili cevko za hranjenje, saj naj bi po operaciji sapnika 24. februarja težko požiral. Primeri odstopov papežev s položaja so izredno redki, čeprav jih cerkveno pravo dovoljuje.Atentatorju na papeža pomagal Vatikan?
Mehmet Ali Agca, ki je leta 1981 izvedel poskus atentata na papeža Janeza Pavla II., je s svojimi izjavami o ozadju napada znova zbudil pozornost. Kot je poudaril, velik del odgovornosti za poskus atentata na papeža nosi tudi Vatikan. Brez pomoči nekaterih duhovnikov in kardinalov namreč ne bi mogel nikoli izvesti napada na Svetega očeta, je izpostavil.
Agca, nekdanji član skrajno desničarske turške ilegalne organizacije Sivi volkovi, preživlja zaporno kazen v zaporu Kartal Maltepe v azijskem delu Carigrada. Med drugim piše knjigo, ki naj bi izšla v prihodnjih mesecih.
Agca je zatrdil, da je sam dal pobudo za napad. "13. maja 1981 nihče na svetu ni vedel za moje načrte. Spominjam se, da sem že sklenil, da napada ne bom izvedel in da sem nameraval oditi na železniško postajo Termini v Rimu ni se z vlakom vrniti v Zuerich. Nato se je zgodil čudež. Vrnil sem se in ustrelil papeža," je dejal Agca.
Naročilo KGB-ja, izvedba pa v rokah Sivih volkov?
Italijanski časnik Corriere della Sera je objavil, da je atentat na Janeza Pavla II. naročila nekdanja sovjetska obveščevalna služba KGB, načrt pa so izvedle tajnoobveščevalne službe nekdanje Nemške demokratične republike in Bolgarije, ki so za napad pooblastile teroristično organizacijo Sivi volkovi, katere član je bil tudi Ali Agca. Omenjene podatke naj bi dobili v nedavno objavljenih dokumentih vzhodnonemške tajnoobveščevalne službe Stasi. Omenjene dokumente naj bi poslali tudi Italiji kot pomoč za nadaljnjo preiskavo o poskusu atentata.