Parlament Republike srbske potrdil sporni praznik

Sporen 9. januar je parlament Republike srbske danes potrdil za dan Republike srbske. Za zakon o razglasitvi praznika je glasovalo 57 poslancev, dva sta bila proti, trije pa vzdržani. Bošnjaški in hrvaški poslanci so glasovanje bojkotirali.

V skladu z danes sprejetim zakonom 9. januar ne bo več pravoslavni cerkveni praznik kot doslej, temveč ga bodo praznovali izključno kot neverski praznik.

9. januar je za marsikoga v BiH sporen, saj gre za dan, ko je leta 1992 del srbskih poslancev v parlamentu takratne BiH sprejel nezakonito odločitev o razglasitvi "republike srbskega naroda v BiH", torej Republike srbske, kar je privedlo do vojne.

Ustavno sodišče BiH je novembra lani razsodilo, da obeležitev 9. januarja kot dneva Republike srbske ni v skladu z ustavo BiH. 25. septembra pa so prebivalci na referendumu s plebiscitarno večino podprli ohranitev dneva Republike srbske 9. januarja. Hrvati in Bošnjaki so referendum bojkotirali, a je bila udeležba kljub temu zadostna za veljavnost.

Mednarodna skupnost obsodila poveličevanje vojnih zločincev v Banja Luki

Mednarodna skupnost je danes kritizirala oblasti srbske entitete v BiH Republike srbske zaradi poveličevanja treh obsojenih vojnih zločincev, med njimi tudi prvega predsednika Republike srbske Radovana Karadžića, ki jim je parlament entitete v ponedeljek podelil priznanja za zasluge.

Parlament entitete je v ponedeljek ob 25. obletnici "skupščine srbskega naroda v BiH" podelil priznanja za zasluge pri ustvarjanju Republike srbske Karadžiću, njegovi naslednici na čelu entitete Biljani Plavšić ter predsedniku banjaluškega parlamenta med vojno Momčilu Krajišniku.

Vsi so bili zaradi najhujših vojnih zločinov med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995 na haaškem Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije obsojeni na dolgoletne zaporne kazni.

"Odločitev pomeni hud udarec prizadevanjem za spravo v BiH in žalitev za številne žrtve teh zločinov, ki ostajajo travmatizirane zaradi nasilja v preteklosti," je v izjavi zapisal komisar Sveta Evrope za človekove pravice Nils Muižnieks.

Izpostavil je, da medtem ko na tisoče žrtev v regiji še vedno nima dostopa do pravice in odškodnin, da bi se morale oblasti v regiji osredotočiti na zagotovitev spoštovanja človekovih pravic žrtev in krepitev harmoničnih odnosov med narodi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Tudi predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Valentin Inzko je obsodil ravnanje Banja Luke kot nesprejemljivo prakso "zunaj evropskih in civilizacijskih vrednot". "S poveličevanjem vojnih zločincev so oblasti Republike srbske zamudile priložnost, da bi jo predstavile kot politično zrelo, moderno in progresivno entiteto za vse konstitutivne narode in državljane," je dejal po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina.

Opozoril je še, da je tovrstno ravnanje v nasprotju z daytonskim mirovnim sporazumom, ki obvezuje k promociji miru, sprave in strpnosti.

Delegacija Evropske unije v BiH je ravnanje oblasti v Banja Luki označila za žaljivo in nesprejemljivo, obsodile so ga tudi ZDA.

Političnega voditelja bosanskih Srbov med vojno, prvega predsednika Republike srbske Karadžića je haaško sodišče 24. marca letos obsodilo na 40 let zapora zaradi genocida nad Bošnjaki v Srebrenici, zločinov v Sarajevu, ugrabitve talcev in številnih vojnih zločinov v sedmih občinah BiH.

Biljana Plavšić, edina ženska, obsojena na haaškem sodišču, je bila leta 2003 obsojena na enajst let zapora, potem ko je priznala krivdo za zločine proti človečnosti zaradi vodilne vloge pri pregonu nesrbskega prebivalstva med vojno v BiH. Po odsluženih dveh tretjinah kazni je bila predčasno izpuščena iz zapora oktobra leta 2009.

Tesen sodelavec Karadžića, vojni predsednik parlamenta v Banja Luki Momčilo Krajišnik, je bil obsojen na 20-letno zaporno kazen zaradi pregona in prisilne izselitve nesrbskih prebivalcev med vojno v BiH. Po odsluženih dveh tretjinah kazni so ga leta 2013 bosanski Srbi doma pričakali kot junaka.