Po 13 letih boja proti terorizmu teroristi še bolj kruti in nevarnejši

Pred natanko 13 leti so islamski skrajneži, povezani v mednarodno teroristično mrežo Al Kaida, izvedli napad, ki je terjal nekaj manj kot 3000 žrtev. Najprej je potniško letalo priletelo v enega izmed dveh nebotičnikov newyorškega World Trade Centra, nato še v drugega, kmalu za tem tudi v poslopje ameriškega obrambnega ministrstva (Pentagon), četrto letalo pa je strmoglavilo v Pensilvaniji blizu Sahnksvilla.

Svet je bil pretresen, takratni ameriški predsednik George Bush pa je teroristom, ki so napad izvedli, napovedal vojno. 13 let pozneje svet ni nič bolj varen, pa čeprav so ZDA v boj proti terorizmu vložile veliko denarja, naporov, umrli so številni vojaki in tudi civilisti.

Prvi sovražnik ZDA Osama bin Laden, ki je pred 13 leti vodil Al Kaido, je že tri leta mrtev. Tu pa tam se oglaša zdajšnji prvi mož organizacije Ajman al Zavahiri, a močnejše so postale druge skrajne skupine. Povedano z drugimi besedami, Al Kaida ima dandanes precej več konkurence, vključno s skupinami, za katere je bila navdih, je z njimi sodelovala in se od njih ločila.

Al Kaida

Mati vseh teh organizacij je Al Kaida. Njen prvi dom je bil Afganistan, po umiku sovjetske vojske leta 1989 in po prvi zalivski vojni, v kateri so ZDA napadle Irak, je glavni nasprotnik organizacije postal Washington.

Leta 1996 je bin Laden razglasil sveto vojno proti ZDA, dve leti pozneje pa sta skupaj s takratnim namestnikom Ajmanom al Zavahiriem razglasila fatvo, ki je muslimane pozivala k uboju Američanov, vključno s civilisti.

Prvi vidnejši napad je izvedla leta 1993 na World Trade Center. Ubitih je bilo šest ljudi, kar je v primerjavi z žrtvami, ki jih je terjal napad 11. septembra 2001, komaj vredno omembe, a s tem so skrajneži pokazali, da lahko udarijo tudi znotraj ZDA. V dveh napadih pred ameriškima veleposlaništvoma v Keniji in Tanzaniji s tovornjakoma, napolnjenima z eksplozivom, je umrlo več kot 220 ljudi.

Po 11. septembru je odmeval še en dvojni napad, in sicer v Lonodnu leta 2005. Ubitih je bil 52 potnikov, al Zavahiri pa je takrat grozil, da bo takšnih napadov še več. "Naše sporočilo je jasno - kar ste videli v New Yorku in Washingtonu (leta 2001) in kar vidite v Afganistanu in Iraku, ni nič proti temu, kar še boste videli," je takrat dejal.

Od takrat Al Kaida ni izvedla nobenega neposrednega napada na Zahodu, prav tako pa ni mirovala. Tudi po smrti bin Ladna.

Al Kaido so sicer skušali zatreti že pred letom 2001, a zgodilo se ni nič takega, kar bi ohromilo organizacijo ali njeno vodstvo. Cia je sicer razbila nekaj njenih celic, a jedro bin Ladnove organizacije je ostalo nedotaknjeno.

11. september pa je spremenil vse. Nekaj tednov pozneje je Nato prvič uporabil 5. člen. Kmalu za tem so ameriški vojaki skupaj z vojaki drugih zaveznic v Afganistanu že preganjali Al Kaidine borce in Talibane, ki so jim nudili zatočišče. Ameriške enote so 13 let po tem še vedno v Afganistanu, Obama pa je napovedal, da bodo bojne operacije v Afganistanu končane še letos.

ZDA so se trudile zatreti Al Kaido tudi na druge načine, vključno s poskusom ustavitve financiranja. V veliko pogledih je bila uspešna, saj Al Kaida ni več tako aktivna in uničevalna, kot je bila na koncu 90. let prejšnjega stoletja ali na začetku prejšnjega desetletja.

Vendar pa svet ve, da zdaj ni več le AL Kaida. Iz njene sence so zrasle nove skupine in šle po njeni poti. Nekatere so zelo okrutne, če ne celo bolj, nekatere so zelo nevarne, če ne celo bolj, nekatere so zelo fanatične, če ne celo bolj. Vse pa nas opominjajo, da terorizem še vedno grozi.

Isis

Najhujša in praktično najnovejša grožnja je Islamska država Iraka in Sirije (Isis), ki je poleti na delih Sirije in Iraka vzpostavila kalifat in svoje ime skrajšala na Islamska država.

Ameriško zunanje ministrstvo je Isis na seznam terorističnih organizacij uvrstil že leta 2004, ko jo je vodil jordanski skrajnež Abu Musab al Zarkavi, ki je takrat svojo zvestobo obljubil Al Kaidi. Delovala je v Iraku, znana pa je bila po napadih na ameriške in druge zavezniške sile. Izvedla je več atentatov na funkcionarje in je obglavljala talce.

Kasneje je utrpela hud udarec in se nato ponovno rodila kot Islamska država v Iraku, pozneje pa kot Islamska država v Iraku in Siriji, s čimer je že nakazala svojo željo po vzpostavitvi kalifata na ozemlju obeh držav.

Leta 2005 je al Zarkavi napovedal splošno vojno iraškim šiitom. Po državi je razposlal številne samomorilske napadalce, katerih tarča so bili ameriški vojaki, napadali pa so tudi naselja z večinskim šiitskim prebivalstvom. Voditelj al Zarkavi je bil junija 2006 ubit pri Bakubi v ameriškem bombnem napadu.

Pozneje je Isis izkoristil nestabilnost v Siriji in postal ena najbolj strah vzbujajočih skupin, ki so se borile proti režimu dolgoletnega sirskega predsednika Bašarja al Asada, v Iraku pa se je borila proti šiitskim oblastem. Uspeh je mogoče pripisati tudi velikemu nezadovoljstvu sunitov, ki so bili po strmoglavljenju režima Sadama Huseina precej bolj zapostavljeni s strani oblasti.

Njene metode so bile tako krute in brutalne, da se ji je odrekla celo Al Kaida. Njeno brutalnost je bilo mogoče videti pred kratkim, ko je organizacija obglavila dva ujeta ameriška novinarja Jamesa Foleyja in Stevena Sotloffa.

Ko je bil Isis vzpostavljen, je nemudoma postal prva tarča ameriške vojske v Iraku, ko pa se je vojska umaknila iz Iraka, je v Siriji z vstajo proti predsedniku al Asadu nastal nekakšen vakuum. Isis se je okrepil in zasedel večji del ozemlja v obeh državah, ter na teh območjih vzpostavil kalifat.

Da je treba nemudoma ukrepati proti Isisu, je pred kraktim opozarjal savdski kralj Abdulah. Dejal je, da bi lahko v enem mesecu skrajneži že napadli v Evropi, mesec pozneje pa tudi v ZDA.

Grožnje se očitno zaveda tudi ameriški predsednik Barack Obama, ki je sinoči, na predvečer obletnice terorističnih napadov na ameriških tleh, napovedal odločen boj proti tej organizaciji. Čeprav se je Bela hiša ves čas izogibala posredovanju v Siriji, pa je zdaj Obama napovedal zračne napade na položaje Isisa tudi na sirskih tleh.

Al Šabab

Poleg Isisa so oči varnostnih organizacij uperjene tudi v Somalijo in skrajno skupino Al Šabab - tamkajšnjo "podružnico" Al Kaide. Al Šabab pomeni mladina, s sponzorstvom Al Kaide pa je bila ustanovljena v začetku prejšnjega desetletja. Sprva je bil njen cilj vzpostavitev islamskega emirata v Somaliji.

Leta 2006 je skupaj z organizacijo Unija islamskih sodišč prevzela nadzor nad somalsko prestolnico Mogadiš in povzročila preplah, da se bo širila tudi v druge države. Še istega leta je na somalijsko ozemlje vkorakala etiopska vojska in z oblasti strmoglavila to organizacijo. V Somalijo so takrat vkorakali tudi kenijski vojaki, nato pa je sile tja poslalal tudi Afriška unija.

Vse to je skupino Al Šabab prisililo, da je pokleknila, a nikoli ni izginila. Ravno nasprotno, zdi se, da se je še bolj radikalizirala in se širila tudi v druge države.

Al Kaida na Arabskem polotoku

Ekstremizem sta Al Kaida in njen voditelj Osama bin Laden izvozila tudi v Jemen. Oče bin Ladna je bil namreč Jemenec, v tej državi pa je nastala skupina Al Kaida na Arabskem polotoku (AQAP), v katero so bili prav tako vključeni sunitski skrajneži, ki so želeli strmoglaviti lokalne oblasti ter napasti interese Zahoda.

Trije izmed štirih napadalcev na ameriško veleposlaništvo v libijskem Bengaziju leta 2012 so bili po poročanju dobro obveščenih virov člani te skupine. V napadu so bili ubiti štirje ljudje, med njimi tudi veleposlanik Chris Stevens.

AQAP sicer grozi tudi z napadi v Evropi in ZDA. ZDA zato svoja brezpilotna letala, tako kot v Pakitsanu in Afganistanu, uporabljajo tudi za napade na položaje skrajnežev v Jemnu. V enem izmed takšnih napadov je bil leta 2011 ubit takratni voditelj organizacije Anvar al Avlaki. Na tleh pa se proti organizaciji bori jemenska vojska, včasih pa jim na pomoč priskočijo tudi ameriški komandosi. Pregnali so jo z juga države, vendar pa grožnja ni bila popolnoma izničena, tako kot še vedno obstaja grožnja, da bo udarila na Zahodu.

Boko Haram

V Afriki pa se je razširila organizacija Boko Haram, ki svoje občutke do Zahoda nosi že v samem imenu. Boko Haram namreč pomeni zahodno vzgoja je prepovedana. A, to ne pomeni, da gre za vzgojno organizacijo, ravno nasprotno, slovi namreč po krutih umorih, bombardiranjih in množičnih ugrabitvah.

Pred dvanajstimi leti jo je ustanovil Mohamed Jusuf, ki je želel, da bi Nigerija postala islamska država. Policija ga je ubila leta 2009, poznavalci pa menijo, da je to še okrepilo njegove sledilce, kot pa jih je to oslabilo.

Leto pozneje je vodenje skupine prevzel Abubakar Šekau, svojo skupino povezal z Al Kaido in zagrozil Zahodu. Njegova skupina je v Abuji izvedla napad na poslopje Združenih narodov, v katerem je bilo ubitih najmanj 25 ljudi, zahodnjake pa je ugrabljala in ubijala tudi drugod.

Moto te skupine je ubijaj, zažgi, ugrabi in kjer lahko vladaj z načeli strogega šeriatskega prava. Borci te organizacije se že leta borijo z nigerijsko vojsko, predvsem na severu in vzhodu države, ubijajo pa tudi civiliste. Letos je mednarodna javnost spremljala ugrabitev več kot 230 šolark, Boko Haram pa je grozil, da jih bo prodal za sužnje.

Tarče napadov te organizacije so prevsem kristijani, vladni predstavniki, vojska in tudi muslimani, ki ne sprejemajo njene ideologije. Njen pristop je takšen, da ne kaže nobenega usmiljenja, njeni pripadniki pa brutalno divjajo po vaseh, ugrabljajo ženske in otroke in izvajajo atentate na politike in verske voditelje.

Nigerija prav veliko pomoči od ZDA za boj proti tej organizaciji ni dobila. Pentagon je razpisal nagrado na glavo voditelja Šekauja v višini sedem milijonov dolarjev, a ker organizacija ne predstavlja neposredne nevarnosti za ZAD, kaj več od tega Nigerija ne bo dobila. Ameriška zakonodaja tudi prepoveduje sodelovanje z nigerijsko vojsko zaradi njenih obtožb o vojnih zločinih in zlorabah.