Krvavi vojni v Siriji po dveh letih še vedno ni videti konca

Pred dvema letoma je arabska pomlad v države Bližnjega vzhoda in severne Afrike prinesla upanje v demokracijo, človekove pravice in boljše življenje. Toda medtem ko so diktatorski režimi v Tuniziji, Egiptu, Jemnu in Libiji padli, se sirski predsednik Bašar al Asad še vedno oklepa oblasti, v državi pa divja krvava vojna.

Asadov klan v 40 letih pobil več 10 tisoč upornikov 

Spomnimo, da je Asadov režim sprva mirne proteste, na katerih so državljani zahtevali reforme, nasilno zatrl. Vse se je začelo 15. marca 2011, ko je skupina mladih na zid šole v južnem mestu Dara napisala glavno geslo arabske pomladi: "Ljudje zahtevajo padec režima."  Avtorje so zaprli in mučili, kar je samo podžgalo upor. Asadov klan, ki je na oblasti že 40 let, je bil prepričan, da bo zatrl vstajo, tako kot jo je uspelo Bašarjevemu očetu in predhodniku Hafezu, ki je leta 1982 zatrl upor Muslimanske bratovščine v Hami, kjer je bilo ubitih med 10.000 in 40.000 ljudi. Medtem ko je v Tuniziji in Egiptu vojska obrnila hrbet oblastni eliti, je sirska vojska ostala zvesta Asadu in ta ima še vedno veliko moč v primerjavi s slabo oboroženimi uporniki. Naraščajoče napetosti med liberalnimi in zmernimi muslimani na eni strani ter vse močnejšimi islamisti na drugi vzbujajo skrb, da bo Sirijo zajela sektaška vojna. Združeni narodi so ta teden resignirano opozorili, da grozi državi vseobsežna katastrofa.

V strelskih pokolih in bombnih napadih pobitih že 70.000 ljudi

Po dveh letih se Sirija utaplja v krvavi državljanski vojni, ki je zahtevala več kot 70.000 življenj, več kot milijon ljudi je zbežalo iz države, več milijonov pa je razseljenih ali pogrešanih. Država je v gospodarskem in humanitarnem razsulu. Predstavniki Združenih narodov v teh dneh beležijo že več kot 8000 beguncev dnevno. "Decembra smo šteli 3, januarja 5, februarja pa že 8 tisoč beguncev,“ pravijo.

Predstavnik Svetovnega programa za prehrano ZN (WFP) Muhannad Hadi je dejal, da nujno potrebujejo finančno pomoč, če želijo zadostiti potrebam prebivalstva. "Naš program potrebuje vsak teden 18 milijonov dolarjev, da nahrani 2,5 milijona ljudi v Siriji in vse begunce v okoliških državah,“ je opozoril.

Res je, da je imel tudi libijski Moamer Gadafi za sabo močno vojsko, a so bile diplomatske okoliščine tam drugačne, saj so zahodne sile hitro uvedle prepoved letenja, upornikom pa zagotovile orožje in urjenje. V Siriji je situacija drugačna, svet je še vedno razdeljen. V ZN sprejetje enotnega stališča preprečujeta dolgoletni zaveznici Damaska – Rusija in Kitajska. Toda tudi zahodne države, kot so ZDA, Velika Britanija in Francija, ki zahtevajo odhod Asada, upornikov ne zalagajo s težkim orožjem, ki ga potrebujejo za zmago. Bojijo se namreč, da bi orožje padlo v roke muslimanskim skrajnežem, zato so se omejile na "nesmrtonosno" pomoč upornikom in sankcije proti režimu. Profesor mednarodnih odnosov na univerzi Paris-Sud, Khattar Abou Diab meni, da se bodo svetovne sile zganile šele, ko bodo ugotovile, da država postaja nova Somalija, kjer že leta potekajo boji med šibko vlado in islamisti.

Damask ves čas trdi, da je pripravljen na pogovore, vendar njegova retorika ostaja nespremenjena. Asad je še vedno prepričan, da vojna poteka proti "teroristom" in da se Sirija sooča z "globalno zaroto". Medtem ko se režim osredotoča predvsem na Damask in koridor do alavitskega območja na obali, narašča strah pred sektaško delitvijo države. "Najslabši rezultat bi bila delitev oblasti po ločinah, podobno kot v Libanonu. To bi vodilo v dolgotrajno vojno," je pesimističen Abou Diab.

Na vrhu Evropske unije v Bruslju bodo najverjetneje v kratkem razpravljali o odpravi embarga Evropske unije na izvoz orožja v Sirijo. Francija in Velika Britanija sta namreč v četrtek ponovili, da želita delno odpravo embarga, ki bi omogočila, da oborožita sirske opozicijske upornike. Dobavljanje ruskega orožja Siriji daje sirskemu režimu nepravično prednost, je opozoril francoski zunanji minister Laurent Fabius. "Pariz je pripravljen na oborožitev upornikov. Ne moremo dovoliti, da režim ubija ljudi, ta režim, ki ne dovoljuje nikakršne politične tranzicije. Vemo, da orožje, predvsem rusko, že prihaja v Sirijo, a konča v rokah Bašarja Al Asada," je dejal francoski predsednik Francois Hollande, ki je s prstom pri dobavi orožja pokazal tudi proti Iranu. ZDA se še vedno držijo ob strani.