Skupina strokovnjakov je objavila ugotovitve raziskave, s katero so poskušali dognati, kaj se bo na naši celini dogajalo, če ne bomo omejili izpustov toplogrednih plinov. Nič dobrega se nam ne obeta. Počitnice na skrajnem jugu Evrope ne bodo zvenele prav nič vabljivo. Mediteranski ekosistem bodo namreč izrinile puščave. Vanje se bodo spremenili veliki deli južne Španije in Portugalske, pa tudi otoki Sicilija, Sardinija in Kreta.
Strokovnjaki pod vodstvom Joela Guiota z univerze Aix-Marseille so predvideli dva scenarija. Po prvem, ki vodi do zgoraj opisanih posledic, bi se izpusti toplogrednih plinov nadaljevali v enakem obsegu kot danes. Po drugem bi še pravi – čeprav skrajni – čas ukrepali in tako globalno segrevanje obdržali pod 1,5 stopinje Celzija, kar predvideva tudi pariški dogovor.
Najslabša možnost
Če ne omejimo izpustov toplogrednih plinov, se bodo povprečne temperature po svetu dvignile za 5 stopinj Celzija. Puščava se bo zato širila proti severu, tam, kjer so danes bogati listnati gozdovi, pa bo prevladovalo nizko mediteransko rastje, opozarjajo avtorji raziskave v članku, objavljenem v reviji Science. Pred tem nas lahko reši le zelo ambiciozno zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida, so zapisali in že takoj dali vedeti, da dvomijo v to, saj bi morali politiki pokazati odločenost, ki je doslej niso.
"Naše glavno sporočilo je: ohranimo dvig temperature pod 1,5 stopinje Celzija. Da bi to dosegli, moramo zelo hitro zmanjšati izpuste toplogrednih plinov. Začeti moramo zdaj in ne šele leta 2020 in priti do nič izpustov do leta 2050 in ne do konca stoletja," je poudaril Guiot.
V najslabšem primeru se torej, kot so povedali, Sredozemlju obetajo spremembe, kakršnih v obdobju holocena, se pravi v zadnjih 10 tisoč letih, še ni doživelo.
Lahko bo še slabše …
Posledice za sredozemske ekosisteme bi lahko bile še slabše. V raziskavi namreč niso upoštevali drugih posegov človeka v naravo, kot je krčenje gozda, da bi pridobili parcele za gradnjo ali za obdelavo. "Ko človek spremeni rastlinsko odejo, se spremeni svetlobna odbojnost in posledično vlažnost prsti. In ko se to zgodi, pride tudi suša bolj do izraza," je poudaril Guiot.
KOMENTARJI (40)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.