Podaljšali rok za pritožbo na obsodbo Mladića na dosmrtni zapor

30-dnevni rok za vložitev pritožb se je iztekel danes. Mehanizem za mednarodna kazenska sodišča (MICT), ki bo končal postopke haaškega sodišča, je danes ta rok podaljšal do 22. marca 2018. Podaljšal ga je na zahtevo obrambe, pa tudi tožilstva, saj je to zahtevalo odobritev enakega roka, če bodo odobrili zahtevi obrambe.

Obramba je sicer zahtevala podaljšanje roka za še 150 dni, mehanizem pa je odobril podaljšanje za 120 dni. Tanjug dodaja, da je sodba Ratku Mladiću najbolj obsežna sodba haaškega sodišča z 2541 stranmi in 18.211 opombami.

Srbija bo prosila za začasno izpustitev Mladića zaradi zdravljenja

V četrtek je Mladića v haaškem zaporu obiskala srbska pravosodna ministrica Nela Kuburović. Za srbsko televizijo RTS je povedala, da so ga pred dvema dnevoma obiskali tudi zdravniki ter da bo Srbija na podlagi njihovega poročila MICT prosila za začasno izpustitev Mladića zaradi zdravljenja v Srbiji.

Oktobra je srbska vlada haaškemu sodišču že posredovala zagotovila za Mladića v primeru začasne izpustitve zaradi zdravljenja v Srbiji, ki pa ga sodišče ni odobrilo. Zdravljenje v tujini je zahtevala obramba, češ da v haaških zaporih ni deležen ustrezne oskrbe.

Haaško sodišče, ki bo 31. decembra uradno zaprlo vrata, je Mladića 22. novembra obsodilo na dosmrtni zapor. Kot takratnega načelnika generalštaba vojske Republike srbske ga je spoznalo krivega za genocid v Srebrenici ter vojne zločine in zločine proti človečnosti, tudi med obleganjem Sarajeva in zaradi zajetja opazovalcev ZN in modrih čelad, med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995.

Mladića so po 16 letih skrivanja prijeli maja 2011 v Lazarevcu v Srbiji na domu njegovega sorodnika. Na begu naj bi doživel najmanj dve možganski kapi, nato pa še v priporu srčno kap.

Sodišče je sicer v dneh pred izrekom sodbe novembra sporočilo, da je glede na ugotovitve neodvisnih zdravnikov in osebja v zaporu njegovo zdravstveno stanje stabilno.

Ob zaprtju haaškega sodišča Slovenija pozdravlja njegove dosežke

Slovensko zunanje ministrstvo je ob koncu dela Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije izrazilo priznanje vsem prizadevanjem in rezultatom, ki jih je sodišče doseglo v 24 letih obstoja. Slovenija bo spremljala tudi delo Mehanizma za mednarodne kazenske tribunale, ki bo končalo njegove postopke, so dodali.

Ministrstvo je v današnjem sporočilu za javnost izpostavilo, da je delovanje haaškega sodišča od ustanovitve naprej močno vplivalo na regionalno dinamiko. Pri svojem delu se je pogosto soočalo z odsotnostjo politične podpore nacionalnih vlad ter nezaupanjem, ki je botrovalo nezadostnemu regionalnemu sodelovanju na področju vojnih zločinov. Ne glede na težavne okoliščine, je sodišče uspelo pokazati odločenost, da morajo odgovorni za najhujše vojne zločine priti pred roko pravice.

Ustanovitev, delovanje in sodbe haaškega sodišča so pomemben prispevek h krepitvi in utrjevanju mednarodnega kazenskega prava in h kaznovanju najhujših kršitev človekovih pravic. S sojenjem ključnim akterjem, vključno politikom, je dokazalo, da nihče ni nad zakonom in mednarodnim pravom, kar je pomembno sporočilo prihodnjim generacijam, so dodali.

Končanje sodnih procesov proti posameznikom, obtoženim za grozodejstva, je ključnega pomena za sprejemanje odgovornosti ter soočanje povojne družbe s preteklostjo, ki dolgoročno tlakuje pot k pomiritvi in spravi med narodi v regiji.