Guradian razkriva, da je britanska obveščevalna služba GCHQ zbirala in v svoji bazi shranila podobe uporabnikov Yahoojevega spletnega klepeta, ki so jih naredile spletne kamere. Pri tem ji je pomagala ameriška služba za nacionalno varnost NSA, Guardian pa se pri navajanju informacij sklicuje na dokumente, ki jih je pridobil žvižgač Edward Snowden.
Podobe je zbiral program z imenom Optic Nerve, s tehnologijo samodejne prepoznave obraza pa naj bi britanski obveščevalni službi omogočil nadzor nad osumljenci. Vendar pa v dokumentih izrecno piše, da je program podobe zbiral ne glede na to, ali je bil uporabnik tarča obveščevalne službe ali ne. Tako so se v bazi obveščevalne službe znašle tudi podobe nedolžnih ljudi.
Program ni shranjeval celotnega posnetka klepeta, ampak je na vsake pet minut shranil podobo. V letu 2008 je agencija denimo v šestih mesecih zbrala podobe več kot 1,8 milijona uporabnikov Yahooja. Med njimi so tudi spolno eksplicitne podobe.
Pri Yahooju so se besno odzvali na novico. Zatrdili so, da niso vedeli, da obveščevalna služba to počne in dodali, da gre za izjemno resno kršitev zasebnosti njihovih uporabnikov.
Iz dokumentov je sicer razvidno, da so pri GCHQ razpravljali o tem, kako spolno eksplicitne podobe skriti pred očmi uslužbencev, vendar pa se vmes niso vprašali, ali kršijo kakšna pravila zasebnosti s tem, ko podobe sploh hranijo v svoji bazi.
KOMENTARJI (10)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.