Leta 2001 se je portugalska vlada po mnogo letih ostre vojne proti drogam odločila svojo strategijo obrniti na glavo: dekriminalizirala je kar vse po vrsti, od marihuane do heroina. Nadzor nad zlorabo drog so iz pristojnosti pravosodnega resorja dodelili zdravstvenemu. Tako je uživanje drog postalo zdravstvena težava in ne kriminalno dejanje. Seveda so droge v splošnem še vedno prepovedane, a če posameznika zasačijo pri njihovi uporabi, tega doleti le manjša globa in morda napotitev na kakšen zdravstveni program, ne pa zaporna kazen in policijska kartoteka.
Če posameznik poseduje manj kot 10-dnevno zalogo mamil, ne glede na to, ali gre za mehke ali trde droge, ga pošljejo pred tričlansko komisijo, ki jo običajno sestavljajo odvetnik, zdravnik in socialni delavec. Komisija mu odredi zdravljenje ali minimalno globo, drugače pa je posameznik izpuščen brez kazni. Pravzaprav v večini primerov tisti, ki posedujejo manjše količine mamil, niso kaznovani.
Uporaba drog se je zmanjšala, prav tako število z njimi povezanih smrti
14 let po dekriminalizaciji Portugalska ni polna zasvojencev. Pravzaprav ji, z mnogih vidikov, gre precej bolje kot pred dekriminalizacijo. Kaj se je izboljšalo? Število uporabnikov drog kaže, da država nikakor ni padla v kakšno krizo. Raziskave so pokazale, da je sicer takoj po dekriminalizaciji število oseb, ki so kadarkoli v življenju zaužili kakšno drogo, sicer naraslo, a je kmalu po tem začelo padati.
Uporaba drog v najbolj rizični skupini, mladimi med 15. in 24. letom, se je precej zmanjšala. Gre za starostno obdobje, ki predstavlja največje tveganje za to, da posameznik začne z uživanjem drog.
Strmo je upadlo število smrti zaradi uživanja mamil. Tudi stopnja okuženih z virusom HIV zaradi uporabe okuženih igel se vztrajno zmanjšuje, številka je postala veliko bolj obvladljiva.
Med odraslimi Portugalci zdaj letno zaradi prevelikega odmerka drog umrejo trije na milijon prebivalcev, kar je precej manj kot v drugih državah. Številke se gibljejo med 10,2 na milijon prebivalcev na Nizozemskem, do 44,6 na milijon v Združenem kraljestvu pa vse do 126, 8 na milijon v Estoniji.
Po podatkih Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami je bila leta 2013 v Sloveniji smrtnost zaradi drog 19,9 na milijon prebivalcev, evropsko povprečje pa 17,2 smrti na milijon prebivalcev. Istega leta je v Sloveniji zaradi uporabe drog umrlo 28 oseb.
Pada tudi število uporabnikov legalnih drog, torej snovi, s katerimi se je mogoče na legalen način omamiti, kot so sintetična marihuana, kopalne soli in podobno. Uživanje teh legalnih oziroma ''dizajnerskih'' drog je manjše kot v drugih državah. V primeru dizajnerskih drog govorimo o drogah, ki jih sintetizirajo v laboratorijih in to tako, da prepovedane substance spremenijo v takšne, ki (še) niso prepovedane. Te droge so sicer legalne, a imajo pogosto strašanske, pogosto tudi smrtne stranske učinke. Na Portugalskem, kjer niti trde droge niso kriminalizirane, je zato poseganje po legalnejših, a še nevarnejših alternativah, odveč.
K zmanjšanju uporabe drog so pripomogli tudi drugi dejavniki
Dekriminalizacija drog ni popolna rešitev, a tudi ne katastrofa. Mnogo zagovornikov dekriminalizacije je prepričanih, da primer Portugalske kaže na njeno učinkovitost in je nedvoumen znak, da deluje.
Toda nekateri družboslovni znanstveniki opozarjajo, da vseh številk ne gre pripisovati izključno dekriminalizaciji, saj obstajajo še drugi dejavniki, ki vplivajo na padec števila uporabnikov drog, smrti zaradi prevelikih odmerkov in bolezni. Portugalska je namreč ob dekriminalizaciji tudi razširila sistem socialne podpore - uvedla je zagotovljen minimalni prihodek, reformirala je tudi sistem javnega zdravstva. Tudi spremembe v materialnem položaju in zdravstvena ureditev sta najverjetneje vplivali na zmanjšano uporabo drog.
Dekriminalizacija ni prinesla večjega števila zasvojencev, ravno nasprotno
Vseeno pa je precej jasno, da dekriminilizacija ni imela takšnih drastičnih posledic, kakršne so napovedovali njeni nasprotniki, ki so predvidevali, da bo uporaba drog po tem dramatično narasla. V resnici se je stanje na področju drog na Portugalskem na več ključnih področjih bistveno izboljšalo.
14-letne izkušnje Portugalske lahko pomagajo pri tehtanju odločitev glede dekriminilizacije drog tudi v drugih državah.
KOMENTARJI (195)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.