Znanost in tehnologija

Pred 40 leti je Viking 'osvojil' Mars, a ni bil prvi …

Ljubljana, 20. 07. 2016 06.30 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 7 min
Avtor
Saša Senica
Komentarji
158

Ameriški Viking 1 je 20. julija pred 40 leti pristal na površju Marsa, a pred tem je na rdečem planetu pristal sovjetski Mars 3. Viking je sicer zabeležil precej uspešnejšo misijo kot Mars. Že letos oktobra bo na Marsu pristajala evropsko-ruska sonda. Kdaj pa bo na Mars stopil prvi človek?

Fotografija območja pristanka Chryse Planitia, ki jo je posnel Viking 1.
Fotografija območja pristanka Chryse Planitia, ki jo je posnel Viking 1. FOTO: NASA

20. julija 1976, torej pred 40 leti, je na Marsu pristala sonda Viking 1. 3. septembra 1976 se ji je na površju pridružil še Viking 2. Misija Viking se je v zgodovino zapisala kot prva ameriška misija, pri kateri sta na površju rdečega planeta uspešno in varno pristali dve vesoljski plovili.

Američane je pri pristajanju na Marsu Sovjetska zveza prehitela, saj sta se površja že leta 1971 dotaknila landerja Mars 2 (27. novembra 1971) in Mars 3 (2. decembra 1971), a misiji nista bili uspešni. Mars 2 je namreč strmoglavil, Mars 3 je sicer imel nežnejši pristanek in tako velja za prvega, ki je pristal na Marsu, a po 20 sekundah se je komunikacija ustavila. Vikinga sta imela precej daljšo življenjsko dobo.

Viking 1 na Marsu.
Viking 1 na Marsu. FOTO: NASA

Do prihoda Vikinga je bilo o atmosferi in površju Marsa le malo znanega. ''Ekipa ni dobro poznala Marsovo atmosfero, skoraj pojma nismo imeli o površju, a vseeno smo bili dovolj drzni, da smo si upali pristati na površju,'' je dejal Gentry Lee, direktor načrtovanja misije. ''Bili smo prestrašeni in vzhičeni. Eksplodirali smo od veselja in ponosa, ko smo dojeli, da smo res varno pristali.''

Viking 1 in Viking 2

Ameriška vesoljska agencija Nasa je v 70 letih prejšnjega stoletja zgradila dve plovili: Viking - 1 in 2. Oba sta bila sestavljena iz sonde za pristanek na površju Marsa in orbiterja, namenjenega kroženju okoli planeta. Orbiterja sta bila težka 2325 kilogramov (z gorivom), s seboj pa sta imela tudi sondi za pristanek oziroma landerja, težka 576 kilogramov. Vsak od orbiterjev je bil visok 3,3 metra, v širino pa skupaj s solarnimi paneli je meril 9,7 metra. Posamezen lander pa je v širino meril okoli tri metre, visok pa je bila dva metra.

Izstrelitev Vikinga 1 20. avgusta 1975.
Izstrelitev Vikinga 1 20. avgusta 1975. FOTO: NASA
Plovilo Viking 2 bi pravzaprav moralo biti prvo od dvojčkov, ki bi letelo proti Marsu, a so zaradi težav z baterijami obrnili načrt.

Vikinga 1 so izstrelili 20. avgusta 1975, do Marsa je prispel 19. junija 1976; Viking 2 mu je sledil 9. septembra 1975, do cilja je prispel 7. avgusta 1976. Po analizi fotografij, ki jih je Viking 1 poslal na Zemljo, je ekipa ugotovila, da je kraj za pristajanje za landerja nevaren, zato so določili novega. Tako je 20. julija 1976 Viking 1 pristal na zahodnem pobočju Zlatih ravnic (Chryse Planitia). Območje za pristanek Vikinga 2 po preučitvi fotografij prav tako ni bil ustrezen, tako je Viking 2 pristal 3. septembra na ravnici Utopia Planitia.

Misija je precej presegla načrtovano delovanje. Za landerja so predvidevali, da bosta delovala le 90 dni. Landerja sta, zaradi nekonstantne sončne svetlobe, delovala s pomočjo plutonija, kar jima je omogočilo dolgo življenjsko energijo. Viking Lander 1 je zadnji stik z Zemljo vzpostavil 11. novembra 1982. Viking Lander 2 pa se je zadnjič oglasil 11. aprila 1980.

Landerja presenetila tudi z odkritji

Vikinga sta tudi kar se tiče znanstvenega doprinosa presegla pričakovanja. Težave so bile le pri seizmičnih instrumentih. Seizmometer je pri prvem landerju nehal delovati po pristanku, pri drugem pa je zabeležil le en dogodek, ki bi bil lahko seizmični. Sicer pa sta landerja postregla s podatki o hitrosti vetra na območju pristanka in drugimi vremenskimi podatki.

Viking Lander
Viking Lander FOTO: NASA

Opravila sta tudi tri biološke eksperimente, ki so pokazali nepričakovano kemično aktivnost v prsti, vendar pa nista ponudila nobenega trdnega dokaza, da se v prsti na območju pristanka nahajajo mikroorganizmi. Znanstveniki menijo, da se Mars samosterilizira. To je posledica kombinacije sončne ultravijolične radiacije, izjemne suhosti prsti in oksidacija prsti - vse to preprečuje, da bi se v prsti nahajali mikroorganizmi. Seveda pa to ne pomeni, da jih drugje ne more biti.

Na območju pristanka landerja nista našla nobenih dokazov o organskih spojinah, sta pa ponudila analizo sestave atmosfere in našla nekatere elemente, sicer v izjemno nizkih koncentracijah, za katere do takrat niso vedeli, da so tam. Med drugim sta odkrila, da je pomemben element v atmosferi dušik.

Sploh prva fotografija površja Marsa.
Sploh prva fotografija površja Marsa. FOTO: NASA

Seveda pa sta tudi ta dva landerja in tudi orbiterja veliko fotografirala. Landerja sta ponudila več kot 4500 fotografij, orbiterja pa kar 52.000. Landerja sta znanstvenikom omogočila prve bližnje posnetke površja.

Katere so trenutne misije?

Nasa ima trenutno na Marsu dva delujoča roverja: Opportunity (identični rover Spirit je z Zemljo zadnjič vzpostavil stik 22. marca 2010) in Curiosity. Opportunity je od januarja 2004, ko je pristal na Marsu, prevozil že več kot je razdalja maratona.

Okoli Marsa pa trenutno kroži pet orbiterjev. Še vedno kroži Nasin Mars Odyssey, ki so ga izstrelili leta 2001. Do zdaj je na zemljo poslal že več kot 130.000 fotografij in informacije o geologiji, klimi in mineralogijo. Kot pričakujejo, bo deloval do leta 2025.

Mars Express so izstrelili junija 2003, do Marsa je prispel decembra istega leta. Gre pa za orbiterja Evropske vesoljske agencije (ESA) in Italijanska vesoljske agencije. Ta raziskuje predvsem atmosfero in površje na Marsovem polu. Glede na zaloge goriva naj bi deloval do leta 2026.

Mars Reconnaissance Orbiter (MRO) (izstreljen avgusta 2005, v orbito se je utiril marca 2006) se ponaša z izjemno močno kamero. Kamere na drugih orbiterjih so lahko prepoznale oblike ne manjše od mize, lahko ta kamera razloži oblike majhne kot krožnik. Kot pojasnjujejo pri Nasi, to omogoča prepoznavanje izjemnih podrobnosti na površju, prav tako pa morebitnih ovir za bodoče landerje in roverje.

Po Marsu trenutno vozita Opportunity in Curiosity. Sojourner je bil rover v misiji Mars Pathfinder, ki je pristal julija 1997 in je deloval okoli tri mesece.
Po Marsu trenutno vozita Opportunity in Curiosity. Sojourner je bil rover v misiji Mars Pathfinder, ki je pristal julija 1997 in je deloval okoli tri mesece. FOTO: NASA

Maven pa je proti Marsu poletel novembra 2013, tja je prispel septembra 2014. Orbiter je namenjen predvsem spremljanju atmosfere, da bomo tako lažje razumeli dramatične klimatske spremembe, ki so se v preteklosti zgodile rdečemu planetu.

Misija Mars Orbiter (MOM) ali Mangalyaan je indijska sonda, ki okoli rdečega planeta kroži od novembra 2013. To je bila prva indijska medplanetarna misija, indijska vesoljska agencija pa je postala četrta agencija, ki je dosegla Mars. To ji je uspelo že v prvem poskusu.

ESA bo na Marsu oktobra skušala pristati z landerjem

Evropska vesoljska agencija je skupaj z rusko (Roscosmos) proti Marsu 14. marca letos poslala sondo ExoMars. Ta je sestavljena iz orbiterja (trace gas orbiter TGO) in landerja Schiaparelli. Skupaj bosta potovala do 16. oktobra, na okoli 900.000 kilometrih od Marsa pa se bosta ločila. Predvidoma 19. oktobra se bo orbiter utiril, prav tako pa bo lander začel s pristajanjem. Cilj orbiterja je, da preuči metan in druge pline v današnji atmosferi in tako dobi dokaze o možnih bioloških ali geoloških aktivnostih.

Lander pa je pravzaprav bolj namenjen preizkusu tehnologij za pristajanje kot uvod v drugi del misije ExoMars, ki bo na sporedu leta 2020. Lander je sicer opremljen z instrumenti za spremljanje vremena - vetra, peščenih neviht - in kamero. Rover, ki ga Esa namerava na Mars poslati leta 2020 (sprva so ga nameravali poslati leta 2018), pa bo sposobnejši, saj bo Mars lahko preučeval v globino. Vrtal bo lahko dva metra globoko. Vzorci globlje pod površjem bi lahko imeli več biomarkerjev.

Tudi Nasa namerava poleti 2020 proti rdečemu planetu poslati novega roverja, ki naj bi tam pristal februarja 2021. Tudi ta rover bo preučeval območje, kjer je bilo nekdanje okolje ugodno za razvoj mikroorganizmov. Še pred tem Nasa načrtuje misijo InSight, s katero bi preučevali Mars pod površjem. Kot menijo, bi lahko plovilo izstrelili v začetku maja 2028, pristajali pa bi novembra 2018.

Poleg agencijskih misij pa ima med drugimi v Mars oči uperjene tudi zasebno vesoljsko podjetje SpaceX. Prvi mož podjetja Elon Musk napoveduje, da bo kapsula Dragon proti planetu poletela 2018. Medtem ko Nasa predvideva, da bodo prvi ljudje na Mars stopili okoli leta 2030, tudi tu Musk meni, da lahko to stori precej prej. Kapsulo s človeško posadko bi proti Marsu poslal leta 2024, tam pa bi pristali leta 2025. Več o samem projektu naj bi Musk razložil na septembrskem mednarodnem astronavtskem kongresu.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (158)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Alatus
05. 08. 2016 17.23
+3
No, ko je toliko pripadnikov "flat earth society" prisotnih.... A mi lahko prosim zaupate podatek, kako debela je ta naša "plošča" ? Čist res me zanima, kakšno teorijo imate o tem.
Frane Šajn
02. 08. 2016 10.23
+0
Računalniška tehnika v smeri animiranih filmov je res napredovala ampak žal samo na zemlji!
Frane Šajn
02. 08. 2016 10.13
+0
Naj amiji raje ponovijo pristanek na mesecu tokrat ob prisostnosti ruskih prič!
Dragon_13
25. 07. 2016 18.03
+0
Mene so dokazi o NE pristanku na luni 100% prepričali, da se ta ni zgodil, tako da res ne vem zakaj bi verjel ostalim zgodbicam za lahko noč, ki jih producira NASA...
Maday
24. 07. 2016 21.55
+3
Aristotel je opazoval ladje in ugotovil, da ladja po enem času izgine iz vidika in izgleda, kot da bi padla čez horizont. Zato je to uporabil kot dokaz, da je zemlja okrogla. Vendar, če bi filozof vzel v roke zmogljiv daljnogled, bi videl, da bi lahko ladjo opazoval še na milje in milje daleč, z teleskopom pa še dke še celo takrat, ko bi mogla kurvatura zemlja že zdavnaj izbrisati ladjo iz našega vidika. Seveda pa je res, da po enem času ladja dokončno izgine iz našega vidnega polja zato, ker imamo do določene mere sposobnost vida.
UaikiUaiki
25. 07. 2016 10.11
+1
Astronomska refrakcija Zaradi astronomske refrakcije vidimo zvezde nekoliko više na nebu kot so v resnici. Dvig je izrazitejši za zvezde, ki so tik nad obzorjem, kjer znaša razlika med navidezno in pravo smerjo okoli 0,6°. Tako je tudi Sonce (s kotnim premerom okoli 0,5°), ki ga vidimo tik nad obzorjem, v resnici že pod njim. Zato se pri nas dan podaljša za nekaj minut, medtem ko v polarnih krajih ta dodatek podaljša svetli del dneva tudi za deset dni v letu. Astronomska refrakcija je izrazitejša za opazovalca v letalu (ki gleda proti obzorju!), za astronavta, ki obkroža Zemljo, je refrakcija celo dvakrat večja (1,2°) kot za opazovalca na tleh. Ko je Sonce blizu obzorja, je nekoliko sploščeno – žarek iz spodnjega roba Sonca se namreč lomi nekoliko bolj (se bolj dvigne) kot žarek z zgornjega roba. (Še izčrpneje se lahko o astronomski refrakciji bralka/bralec seznani v članku Andreje Gomboc v Spiki II/4).
UaikiUaiki
25. 07. 2016 10.15
+2
Zgornje zračno zrcaljenje Če se nad tlemi nabere znatno hladnejši zrak kot v višjih plasteh, ali če se nad hladno morje zavleče toplejši zrak (katerega plast ob vodni površini se ohladi), nastanejo ugodne razmere za pojav, ki mu pravimo zgornje zračno zrcaljenje. Žarki se krivijo proti Zemlji in sliko predmeta dvignejo nad njegovo pravo lego. Pojav morda ni tako slikovit kot spodnje zrcaljenje in ga običajno niti ne opazimo. Vendar ostremu očesu ne uide, da so v takih razmerah hribi onstran kotline dvignjeni, obzorje pa je dlje kot ob običajnih razmerah. S Fererskih otokov (ležijo nad Škotsko) so že opazili 385 kilometrov oddaljeno Islandijo, od tam pa še 300 kilometrov oddaljeno Grenlandijo. Videti je, da Vikingi niso pluli na slepo. Zanimiv je tudi pripetljaj pilota ameriške obalne straže, ki je pri rutinskem poletu 1000 metrov nad morjem skoraj “trčil” v dvignjeno sliko ladje.
gozdar1
25. 07. 2016 10.25
+0
@Maday Če bi bilo to res, bi imeli mikrovalovne povezave prek oceanov,.. in radar bi imel praktično neomejen domet. Poleg tega bi z dovolj zmogljivim teleskopom lahko opazoval obalo na drugi strani oceana.
Maday
25. 07. 2016 10.59
+4
Skozi ti ponavljam, da js z svojim teleskopom vidim stotine milj daleč, da nekaj tu hudo ne štima, da je verjetno zemlja večja, da je sonce manjše, in bližje ( SE OBNAŠA KOT ŽARNICA ).. da je zemlja krompir, z velikimi ravninami ( Florida ) sonce bistveno bližje in da na veliko lažejo..VSI..
UaikiUaiki
25. 07. 2016 11.14
+0
Kakšen teleskop pa imaš, če smem izvedeti?
Maday
25. 07. 2016 11.40
+4
Celestron EdgeHD 9,25 v kombinaciji z ( dodatkom ) William Optics FLT 98/618mm triplet fluorite APO. če seveda sploh veš zakej se gre in kaj je sposoben dat od sebe..in kaj to sploh je..???? Tu ni zaheje ( bancije )..
brainhead007
25. 07. 2016 20.03
+2
UaikiUaiki
26. 07. 2016 09.48
+0
Maday, s takim strojem od teleskopa lahko vidiš mnogo nebesnih teles, tudi kakšen satelit lahko ujameš slučajno, sigurno pa lahko ujameš mednarodno vesoljsko postajo in enkrat za vselej potrdiš obstoj le te ostalim dvomljivcem. p.s. Si mogoče včlanjen v kakšno astronomsko društvo?
HorstWiesel
02. 08. 2016 09.29
-1
Frane Šajn
02. 08. 2016 10.28
+2
uiki Uiki Zgornja razlaga zrcaljenja hladnega in toplega zraka zraka je po nekih ugotovitvah tudi prispevala in zavedla opazovalce ter pripomogla k potopitvi Titanika.!
macro
24. 07. 2016 21.28
-3
Zakaj Juno pošlje slike Jupitra, šele od tam.. če pa nam Huble pošlje lepšo sliko Keplerja ..Zemlje 2 dosti boljših kvalitet.. par tisoč svetlibnih let stran?
.mdC.
24. 07. 2016 21.24
Ejipa ni dobro poznala MarsovE atmosferE ! ne marsivi atmosfero !
Maday
24. 07. 2016 16.21
+3
NASA je natrosla toliko laži, toliko neresnic, ( slikanic, montaž, photo šopa ).. da ji danes praktično nihče več ne verjame kaj dosti..
Maday
24. 07. 2016 16.22
+2
Za režije, scenarije..in svoje filme zaslužijo vse Viktorje, Oskarje in ostale nagrade...
Cmrlj3
24. 07. 2016 16.48
+0
ubistvu NASI verjame čisto vsak, ki ima malo pojma o fiziki in ne dobiva svojega znanja na youtubu. ;)
zaj?ek69
24. 07. 2016 13.18
-4
Kja lahko prosim 24 ur neha objavljati znanstvene članke, ker bom res podvomil v naše šolstvo... In mi se iz Američanov norca delamo?? kaj s nor... o ploščati zemlji.. ap te ljudi ki to trdijo bi poslal v bolnico, šole, ki pa take ljudi ne znajo na prava pota spravit, pa je treba zapret.. in pol je trava, ki jo kadimo problem.... eh... odjavljam iz portala, čau
haaaahahahaha
24. 07. 2016 11.23
-1
ploščatarji , poglejte si Juno - Zemlja flyby slike
Racio
24. 07. 2016 09.54
+1
Fr33dom ti praviš da ploščato zemljo obdaja Kupola... Od kje potem padajo meteoriti? Pa če je zemlja center vesolja, okoli česa potem krožijo kometi?
Racio
24. 07. 2016 09.57
-1
Pa kje in kako nastanejo kovine, če ne v zvezdah kot je naše sonce npr.?
Racio
24. 07. 2016 09.58
+1
Kolani
23. 07. 2016 18.47
+0
Iz Wikipedije. Tudi sploščenost Zemlje gre pripisati njenemu vrtenju. Vsako telo, ki se vrti, se namreč splošči na spodnjem in zgornjem delu, njegova sredina pa se izboči. Pri tem sta vpleteni centrifugalna in centripetalna sila, ki ju povzroča Zemljino dnevno vrtenje. To vrtenje pa poleg množice drugih posledic povzroča skupaj z vplivom Meseca tudi plimovanje morja. Torej, zakaj tai pojavi ne vplivajo na recimo 10 ton železa? V primeru vrtenja zemlje bi 10 ton železa moralo tehtati nekaj več na ekvatorju kot v bližini severnega ali južnega pola.
Kolani
23. 07. 2016 18.50
-1
Maday
24. 07. 2016 09.53
+4
Južnega tečaja NI, koliko je pa ukrivljenost lohka pa sam preveriš ko boš na morju prebral napise 170 kilometrov oddaljene ladje.
HorstWiesel
02. 08. 2016 09.27
+1
In kako to, da se iz južne poloble ne vidi zvezda severnica?
Kolani
23. 07. 2016 18.33
-5
Ne vem ali je ravna ali okrogla ali kaj tretjega. Še nisem imel možnosti pogledati iz takšne razdalje, da bi lahko trdil. Je pa nekaj takšnih dejstev, da se pojavljajo dvomi o okroglosti. Na horizontu lahko vidimo stvari, ki so tako oddaljene, da jih zaradi ukrivljenosti ne bi smeli videti. Takšne zadeve seveda vzbujajo dvome.
Racio
24. 07. 2016 09.50
-1
Kaj pa luna? Je ravna ali okrogla? Pa drugi planeti okoli nas? So mogoče tudi ravni, kot zemlja? Zakaj za vraga bi bila zemlja edina ki je ploščata? To ni logično.
Kolani
24. 07. 2016 10.37
-5
Zakaj za vraga je edino na zemlji življenje? To ni logično.
Racio
24. 07. 2016 11.10
-2
Kdo pa pravi da je edino na zemlji življenje?
macro
24. 07. 2016 21.21
+3
no so tudi taki ki verjamejo v elijene. svašta.
BURGA
23. 07. 2016 17.18
+0
Neverjetno je, da imamo še danes v Sloveniji ljudi, ki so prepričani, da je zemlja ravna ploskev. Najprej sem mislil, da takšne neumnosti pišejo kar tak, za za.je..ncijo, sedaj pa vidim, da so res prepričani v to kar pišejo. Saj verjamem, da nekateri ne verjamejo NASI, ampak tukaj so še vse ostale svetovne sile, ki raziskujejo vesolje. Navsezadnje pa si lahko za majhen denar človek kupi teleskop in sam pogleda proti nebu. Res neverjetno. Tako neverjetno, da niti nima smisla pisati kakšnih dokazov, saj so prepričani v svoje, tako kot tisti, ki so prepričani, da obstaja bog, čeprav ga še do danes ni videl nihče. Celo več. Ti ljudje verjamejo v obstoj boga, čeprav ga še niso videli, ne verjamejo pa v obstoj vesolja, katerega lahko vidiš skoraj s prostim pčesom.
brainhead007
23. 07. 2016 18.28
+5
če se podaš v najmanjše raziskovanje, boš kaj hitro prišel do zaključka, da nekaj res smrdi, kar so nas učili v šolah in kar prikazujejo vesoljske svetovne postaje...nekoč, če boš najdu kdaj čas, malce poglej kar tako it fore in boš še sam morda podvomil :)
BURGA
23. 07. 2016 21.57
-4
Sem že davno tega našel čas, pogledal, gledal in gledal, pa še do danes nisem podvomil, tako kot nikdar ne bom podvomil, da boga ni. Razen, če se kje srečava seveda.
macro
24. 07. 2016 21.26
+2
in kaj je po tvojem bilo .. Veliki pok. ?? prižgeš šibico pa se iz nje razvije življenje?
UaikiUaiki
25. 07. 2016 19.01
-2
Ne, bog je plosknil z dlanmi, pa je nastalo vse kar vidiš...:P in temu bogu moraš vsak dan molit, pa cerkve mu je treba graditi, pa dinarčke mu moreš nosit... Ker drugače se boš cvrl v peklu za vekomaj... Hehe, a ti je ta razlaga bolj logična????
macro
31. 07. 2016 11.57
Mogoce ne govorima o istem bogu, si kdaj na to pomislil? Torej so tudi znanstveniki v Cernu butasti ker iscejo bozji delec?
Maday
22. 07. 2016 19.38
+9
Za NASO pa tole OTROCI radi jemo VIKI KREMO...
Maday
22. 07. 2016 19.37
+3
Vse bolj je jasno da več ne morejo dokazati.....Krivulje...i( padec horizonta za 180 m na razdalji 48 Km ) in vse bolj je jasno da Južni pol ne OBSTAJA...
Maday
22. 07. 2016 19.49
-3
mutnavoda
22. 07. 2016 20.36
+3
Jasno tistim, ki znanje pobirajo na YT in FB
mastaflash
22. 07. 2016 18.59
+7
in potem viking zavije cokolado..hehe kje smo bli mi ze 40 let nazaj, na LUNI, a si morte mislt, dons pa tut kamere 24/7 s tam ne morjo postavt..a smo ovce a, en mickn pa, priznajte ;)
Kolani
22. 07. 2016 17.54
-2
Če stojim na ekvatorju koliko tehtam? In če stojim natečaju,koliko tehtam? Zakaj ni razlike? Če zavrtim žogo, bodo vse kaplice popadale dol razen tiste, ki so blizu osi.
gozdar1
23. 07. 2016 08.54
+0
Je razlika samo, da je sila zaradi rotacije zelo majhna. Sicer pa lahko sam izračunaš.
Kolani
23. 07. 2016 09.42
-5
Znanstvenik Tyson pravi, da je zemlja zaradi rotacije na ekvatorju malce širša. Torej, sila ne more biti tako majhna.
gozdar1
23. 07. 2016 12.21
+2
HorstWiesel
21. 07. 2016 18.13
-6
Če bi bila zemlja ploščata, bi bila severnica po enostavni matematični enačbi približno 5000km nad severnim tečajem in vidna bi bila iz katerekoli točke na zemlji, le pod drugimi koti.
brainhead007
21. 07. 2016 20.35
+7
HorstWiesel
21. 07. 2016 20.55
+2
Hec je v tem, da je zvezda severnica precej bolj oddaljena od zemlje in iz točk južno od ekvatorja se je ne vidi.
HorstWiesel
21. 07. 2016 18.00
-2
Zakaj se iz južne poloble ne vidi zvezda severnica, tudi ozvezdij, ki se vidijo iz severne poloble (kasiopeja, veliki voz,...) se iz južne ne vidijio. In kontra, zakaj iz severne poloble ne vidim zvez in ozvezdij, ki se vidijo na južni polobli?
brainhead007
21. 07. 2016 20.34
-1
mutnavoda
21. 07. 2016 20.48
+0