Vlada je sprejela nove ukrepe za implementacijo arbitražne odločbe o meji med Slovenijo in Hrvaško. S posebnim sklepom je določila evidentiranje državne meje s Hrvaško, s čimer se bodo tudi v praksi začela izvajati določila zakona o evidentiranju državne meje s Hrvaško, ki je bil sprejet konec novembra v sklopu t. i. implementacijskega svežnja.
S tem sklepom se bodo koordinate državne meje s Hrvaško evidentirale v evidenci državnih meja Slovenije, na podlagi tega pa se bodo potem uskladile še vse druge evidence, ki jo vodi geodetska uprava Slovenije – zlasti evidenca zemljišč in stavb, ki bodo zaradi razsodbe arbitražnega sodišča prešle v državno ozemlje Slovenije oziroma iz državnega ozemlja Slovenije, torej evidence v zemljiškem katastru, katastru stavb ali registru nepremičnin.
Kot je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnila generalna sekretarka vlade Lilijana Kozlovič, se prvi sklep nanaša na potrditev kartografskega prikaza na podlagi arbitražne razsodbe, ki temelji na koordinatnem sistemu in je tudi podlaga za to, da se evidentira državna meja v evidenco državne meje, in sočasno tudi podlaga za izdelavo topografskih in prikaznih kart. Vlada je potrdila tudi pomorsko karto, ki prikazuje stik z odprtim morje, kot je bil določen v arbitražni razsodbi.
V drugem sklepu je vlada potrdila, da se kartografski prikaz evidentira v evidenci državne meje. To evidentiranje je podlaga za to, da se lahko vzpostavi kataster tam, kjer ga ni, da se lahko uskladi tam, kjer ni usklajen, in da se uskladijo vse ostale evidence, ki kažejo na pristojnost konkretnih organov. To pomeni, da se na podlagi tega aktivira implementacijska zakonodaja, ki je bila sprejeta v parlamentu, in vloži nadaljnji paket zakonodaje, potreben za implementacijo arbitražne razsodbe, kar se bo zgodilo v januarju, je pojasnila Kozlovičeva. Dodala je še, da bo sklep o evidentiranju državne meje začel veljati dan po objavi v uradnem listu, kar pa se ne bo zgodilo pred 29. decembrom, ko se izteče rok za pripravo na implementacijo arbitražne razsodbe. "Ko bo objavljen v uradnem listu in ko bo začel veljati, pomeni to začetek implementacije," je pojasnila.
Vlada je poleg tega potrdila tudi štiri uredbe s področja ribištva; tri s področja izvajanja ribiške politike EU, eno pa za zagotavljanje financiranja pravne pomoči ribičem, če bodo slučajno žrtev hrvaških organov pri njihovem delu.
Pri zagotavljanju uredbe skupne ribiške politike je vlada določila pravila za izdajanje ustreznih dovolilnic za gospodarski ribolov v slovenskem teritorialnem morju. Gre za določila iz uredbe EU, ki je zapisana tudi v hrvaško pristopno pogodbo in ki bo po uveljavitvi arbitražne odločbe morala omogočiti slovenskim ribičem ribolov v hrvaških teritorialnih vodah do ustja Limskega kanala, hrvaškim pa v celotnem slovenskem teritorialnem morju. To bo na slovenski strani omogočeno do skupaj 25 hrvaškim ribiškim plovilom, ki bodo lahko skupaj nalovili do sto ton rib letno.
A za to bodo hrvaški ribiči potrebovali ustrezno dovolilnico slovenskih oblasti; kdor je ne bo imel, bo v prekršku in ga bodo zadela pravila danes sprejetih uredb, ki določajo tudi sankcije s področja skupne ribiške politike ter vzpostavljajo sistem za preprečevanje, odvračanje in odpravljanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova.
Na drugi strani bodo tudi slovenski ribiči potrebovali dovolilnico hrvaških oblasti za izvajanje ribolovnih pravic v hrvaškem morju. Glede na stališča Hrvaške, da arbitražne razsodbe ne priznava, ni pričakovati, da bodo te dovolilnice dobili. Kakšni bodo nadaljnji postopki, pa za zdaj še ni povsem jasno. Morda bo tudi za pridobivanje teh dovolilnic potrebna pravna pomoč ribičem, ki naj bi jo pomagala financirati Slovenija na podlagi ene od danes sprejetih uredb.
Kozlovičeva je poudarila, da je izvrševanje arbitražne razsodbe tisto zagotovilo, ki bo pripomoglo k temu, da ne bo incidentov in nepotrebnih napetosti med državama.
Zunanji minister Karl Erjavec je povedal, da so na vladi sprejeli tudi odločitev, da zunanje ministrstvo Zagrebu pošlje predlog sporazuma med Slovenijo in Hrvaško glede ustanovitve dveh komisij, ki sta nujni za to, da lahko tudi hrvaška stran sodeluje pri implementaciji arbitražne razsodbe. "To bomo poslali predvsem zaradi tega, da se hrvaška stran ne bo mogla sklicevati, da Slovenija ni storila vseh korakov, ki so potrebni za to, da bi lahko skupaj začeli z implementacijo arbitražne razsodbe," je dejal Erjavec, ki sicer pričakuje, da bo hrvaška stran ta predlog zavrnila.
Plenković si ne želi nobenih enostranskih potez ali incidentov
Medtem je hrvaški premier Andrej Plenković v sredo zvečer na novoletnem sprejemu za predstavnike diplomatskega zbora, ki so akreditirani na Hrvaškem, strnil hrvaške zunanjepolitične cilje v treh točkah. "Pred nami je približevanje tistim kriterijem, ki so potrebni za prevzem evra kot valute. Naši želji sta, da postanemo tudi del schengenskega območja ter članica Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD)," je povedal. Prepričan je, da bodo cilje dosegli v tesnem sodelovanju vlade, predsednice, sabora, diplomacije in drugih družbenih akterjev.
Ocenil je, da je bilo leto 2017 bolj izzivov polno, kot bi kdor koli lahko načrtoval, ne samo zaradi poskusa izvajanja vrste ukrepov iz političnega programa, temveč tudi zaradi "soočanja z določenimi podedovanimi vprašanji", kot tudi s kriznim upravljanjem koncerna Agrokor.
Kot določena podedovana vprašanja je v preteklem obdobju večkrat izpostavil nerešene spore o meji z vsemi sosednjimi državami, ki so bile nekoč jugoslovanske republike. Na današnji seji hrvaške vlade pa se je uvodoma ozrl na torkovo srečanje s slovenskim premierjem Mirom Cerarjem, ki ga je znova pozval k nadaljevanju pogovorov, s katerimi bi prišli do rešitve, ki bo sprejemljiva za obe državi. Povedal je, da je Hrvaška odprta za reševanje spora "v obojestransko zadovoljstvo" ter da si ne želijo nobenih enostranskih potez niti incidentov, posebej ne na morju.
"Zato pričakujem, da se bo tudi Slovenija vzdržala kakršnihkoli enostranskih potez. Hrvaška tega zagotovo ne bo storila, a bo hkrati spoštovala tisto, kar je njeno z uporabo vsega, kar ima na razpolago v smislu zastopanja naših interesov in zaščite ozemlja," je izjavil.
Ponovil je, da je na torkovem srečanju s Cerarjem izkazal odprtost, konstruktivnost in pripravljenost na fleksibilnost hrvaških stališč. Verjame, da bodo na ta način prišli do rešitve spora in okrepili odnose na vseh ravneh.
Plenković je dejal, da obstaja dobra volja Evropske komisije, da bi pomagala pri reševanju dvostranskega spora med Hrvaško in Slovenijo. Dodal je, da imajo tudi nekatere druge države članice EU odprta vprašanja in jih rešujejo diskretno, v miru po pravni poti in z dialogom.
Na današnji vladni seji je kot primer sodelovanja omenil, da je bil v sredo na ravni ministrov za notranje zadeve Hrvaške in Slovenije podpisan sporazum, ki bo omogočal hitrejši promet potnikov na mejnem prehodu Obrežje.
Na sredinem sprejemu za diplomate je bila tudi hrvaška zunanja ministrica Marija Pejčinović Burić, ki je dejala, da si bo Hrvaška prizadevala za krepitev in razvoj Evropske unije, vključno z njenim širjenjem na evropski jugovzhod. Nameravajo okrepiti sodelovanje tudi z ostalimi celinami.
Vodja hrvaške diplomacije je spomnila, da bo Hrvaška od maja do novembra prihodnje leto predsedujoča odboru ministrov Sveta Evrope, v letu 2018 pa bo prevzela tudi vodenje procesa sodelovanja v jugovzhodni Evropi (SEECP). Spomnila je še, da so letos začeli intenzivne priprave za prevzem predsedovanja Svetu EU leta 2020.
KOMENTARJI (427)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.