V Slovenijo bo letos in v prihodnjem letu iz Italije in Grčije premeščenih 567 beguncev, prva skupina bo v državo prišla aprila, pravi državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic. V Slovenijo bo trajno premeščenih še 20 beguncev oz. dve do štiri družine. Slovenija bo sicer imela možnost izraziti zadržek glede premestitve določenih oseb.
Od 567 beguncev jih bodo 218 premestili iz Italije, ostalih 349 pa iz Grčije. Prihode bodo razdelili na manjše skupine, prva skupina 40 beguncev bo prišla aprila letos, zadnja pa septembra prihodnje leto, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal Šefic.
Po Šefičevih besedah gre za begunce iz okolij, kot so Sirija, Eritreja, Irak, Srednjeafriška republika, Svazi, Jemen in Bahrain. Slovenija je med ciljno populacijo kot prioriteto opredelila družine.
Postopek premestitve bo vodilo ministrstvo za notranje zadeve. To bo tudi imenovalo uradnika, ki bo v Italiji in Grčiji skupaj z organi obeh držav opravil varnostno preverjanje kandidatov. Slovenija ima namreč po besedah Šefica možnost za pridržek do premestitve posamezne osebe.
O strukturi beguncev, ki jih bodo premeščali v posamezne države, bosta odločali Italija in Grčija. Šefic računa na "dobro sodelovanje z organi obeh držav, tudi z evropskimi agencijami, da bomo čim bolj sledili našim interesom in tistih, ki bodo premeščeni". Pomembno je namreč, "da najdemo ljudi, ki bodo želeli priti v Slovenijo", saj je integracija ljudi, ki ne želijo priti k nam, težavnejša, je dodal.
Nastanjeni bodo v azilnem domu
Vsi bodo nastanjeni v azilnem domu in njegovih izpostavah, torej v Ljubljani na Viču, Kotnikovi, poleg tega je na voljo 50 mest v Logatcu, pri čemer je Šefic prepričan, da bi se tam lahko dogovorili še za nekaj mest več. Neaktivirana je še izpostava na Debelem rtiču.
Če ta mesta ne bodo zadostovala, bodo aktivirali tretjo fazo kontingentnega načrta in imenovali medresorsko vladno skupino, ki bo postopek vodila naprej. Šefic je priznal, da bodo verjetno morali razširiti kapacitete, "a bomo videli koliko in v kakšni meri". To bo po njegovih besedah odvisno od števila prosilcev. Ob tem je poudaril, da pri tem nimajo v mislih lokacij v Šenčurju, Kidričevem in drugih začasnih nastanitvenih kapacitet, ki so bile aktualne zadnje tedne, saj te za te primere ne pridejo v poštev.
Statusu begunca sledi odhod v integracijsko hišo
Ko prosilci dobijo status begunca, gredo v integracijsko hišo. Eno imamo v Ljubljani in eno v Mariboru, obstajata pa že 15 let. Tu se ljudje privajajo novega življenja v novem okolju, imajo socialno pomoč, izobraževalne programe itd. Po letu dni te osebe zaživijo na svojem, a še vedno s pomočjo skrbnikov, ki skrbijo za njihovo integracijo, jim pomagajo pri pridobivanju zaposlitve, otrokom pri šolanju. To obdobje traja pet let in po tem času se pričakuje, da ti ljudje zaživijo povsem samostojno.
Slovenija bo letos za stalno sprejela še 20 ljudi oz. dve do štiri družine. Gre za ljudi, ki že imajo dodeljeno mednarodno zaščito in k nam prihajajo iz tretjih držav na priporočilo komisariata ZN za begunce, je pojasnil Šefic.
Pri nas se jim zaščita le potrdi in gredo praktično takoj v integracijski program. Ta program naj bi izvajale nevladne organizacije, ki bi tudi poskrbele za njihovo nastanitev.
Država išče nevladne organizacije, ki bodo izvajale ta program, preko javnega razpisa, ki je bil že objavljen in verjetno bo še ponovljen. Za ta namen je predvidenih 100.000 evrov, je pojasnil Šefic. EU namreč v ta namen namenja 6000 evrov na osebo. Sredstva pa država dobi naknadno, tako da bodo sredstva v začetku zagotovljena v okviru proračuna.
Mladoletnike brez spremstva bodo obravnavali prednostno. Šefic je ponovil namero, da bi našli posebne lokacije za mladoletnike brez spremstva in dejal, da se nakazujejo nekatere dobre možnosti in upajo, da bodo zanje lahko v bodoče ustrezno poskrbeli.
Glede nastanitve vseh migrantov pa je opozoril, da bodo velik izziv prevajalci, ker jih je za nekatere jezike zelo malo.
Na vprašanje, ali že vedo, če so na seznamu borcev skrajne sunitske skupine Islamska država (IS), ki ga je v javnost posredoval njihov nekdanji član, tudi Slovenci, pa je Šefic dejal, da z zadevo ni seznanjen, zagotovil pa je, da če obstaja tak spisek, ga bodo naši varnostni organi takoj preverili in "bomo hitro videli, če obstaja povezava s Slovenijo".
Notranji ministri EU zadržano o begunskem dogovoru s Turčijo
Notranji ministri EU so zadržani do nedavnega begunskega dogovora s Turčijo, saj zadnje postavljene zahteve pomenijo bistven odstop od dosedanjih razprav in tistega, kar je bila unija doslej pripravljena ponuditi, je pojasnila notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar. Vrh EU in Turčije se je namreč v začetku tedna dogovoril, da bo Turčija sprejela nazaj vse nove migrante brez potrebe po mednarodni zaščiti, ki so prišli na grške otoke z njenega ozemlja, ter vse nezakonite migrante, ki jih presežejo v turških vodah.
Za vsakega Sirca, ki ga bo Turčija sprejela nazaj z grških otokov, naj bi iz Turčije v unijo preselili drugega sirskega begunca. Še zlasti ta del dogovora po načelu menjave sirskih beguncev ena za ena je tarča očitkov, da ni v skladu z mednarodnim pravom.
Že zlasti sporna je po neuradnih informacijah obljuba o pospešitvi vizumske liberalizacije, saj obstaja vrsta zelo podrobnih meril za ta korak, od katerih jih Turčija približno polovice ne izpolnjuje in ni realno, da bi jih izpolnila do junija.
Številni ministri so po besedah Györkös Žnidarjeve opozorili, da morajo biti vsi ukrepi v praksi dejansko izvedljivi, v celoti v skladu z mednarodnim pravom in zakonodajo EU ter ne smejo ustvarjati novih dejavnikov potega.
Glavni cilji tega dogovora pa vsekakor so sporočiti prebežnikom, da se nezakonite poti v Evropo ne splačajo in uničiti poslovni model tihotapcev, ki izkorišča najbolj ranljive skupine ljudi, je še poudarila Györkös Žnidarjeva.
Menjava sirskih beguncev po načelu ena za ena je sicer le začasna rešitev, ne stalni mehanizem, je poudaril nizozemski minister za migracije Klaas Dijkhoff. Ko se bo tok ustavil, pa se bo treba s Turčijo pogovoriti o stalni shemi delitve bremen, je pojasnil.
Eno ključnih odprtih vprašanj je, ali je Turčijo mogoče opredeliti kot varno državo, saj je le v tem primeru vanjo mogoče vračati prebežnike, ki so se z njenega ozemlja zatekli v Evropo. EU enotnega stališča o tem še ni sprejela.
Svarila pred odpiranjem novih migracijskih poti?
V Bruslju je bilo slišati tudi vrsto svaril pred odpiranjem novih migracijskih poti po zaprtju balkanske. Komisar za migracije Dimitris Avramopulos je posvaril: če želimo zapreti smrtonosna in nezakonita stranska vrata, moramo odpreti varno in zakonito okno, sicer bodo migranti in brezsrčni tihotapci poskušali najti nove poti.
Italijanski minister Angelino Alfano je na primer opozoril na nujnost sodelovanja z Albanijo in Libijo. Kot potencialno nevarnost pa so omenili tudi severno migracijsko pot iz Rusije na Finsko.
Grški minister za migracije Janis Muzalas je bil v Bruslju znova kritičen do "enostranskih dejanj" Avstrije in višegrajskih držav v migracijski krizi.
Grški minister je tako ponovil kritike premierja Aleksisa Ciprasa, ki je ponoči po Twitterju ostro obsodil zaprtje zahodnobalkanske migracijske poti in predsednika Evropskega sveta Donalda Tuska, ker je to podprl.
Kritična je bila znova tudi nemška kanclerka Angela Merkel, ki je v Berlinu opozorila, da zaprtje zahodnobalkanske migracijske poti ne reši problema in da ta poteza ni vzdržna. Z enostranskim dejanjem ni mogoče rešiti problema, je dodala.
Makedonija ni povsem zaprla vrat
Makedonsko-grška meja ni popolnoma zaprta, "usklajujemo priliv ljudi do še vzdržljive meje", pa je danes med obiskom v Sloveniji potrdil makedonski obrambni minister Zoran Jolevski. S slovensko kolegico Andrejo Katič sta v zvezi z begunsko in migrantsko krizo poudarila pomen sodelovanja in usklajevanja vseh vpletenih držav.
Jolevski je dejal, da je usklajevanje držav na t. i. balkanski migracijski poti ključno, kot pomembno pa je izpostavil sodelovanje z jugom. "Če obstaja možnost, da ti ljudje gredo naprej, bomo skupaj z ostalimi državami odločili, koliko ljudi bo smelo iti proti severu," je dejal ter pojasnil, da spremljajo situacijo na mejah.
Makedonske oblasti so se odločile, da v državo spustijo toliko migrantov, kolikor jih bo ozemlje Makedonije zapustilo.
Jolevski je spomnil, da je lani v Makedonijo prihajalo ogromno ljudi, ki niso bili primerno registrirani in v Makedoniji niso vedeli, kdo v državo prihaja. "Zato je proces usklajevanja izjemnega pomena," je poudaril ter kot pomembno izpostavil soglasje držav na balkanski poti glede biometrične identifikacije. Obenem pa izpostavil, da je pomembno najti rešitev za Sirijo.
Tudi slovenska ministrica za obrambo Andreja Katič je izrazila zadovoljstvo ob dogovoru za sodelovanje držav pri reševanju begunske in migrantske krize. A obenem je izpostavila, da bo lahko problem rešen le, če bo Evropa ob sodelovanju Grčije in Turčije lahko našla skupno rešitev.
