Japonska zakonodaja o potresno varni gradnji velja za najboljšo na svetu. Zaradi potresno zelo nemirnega območja so poskrbeli za gradnjo varnih objektov, za ustrezne evakuacijske poti in izobraževanje prebivalcev o tem, kako ravnati v primeru močnega potresa in opozorili pred cunamiji. V kraju Joriso v prefekturi Mijagi so zgradili celo 7-metrski betonski zid, ki naj bi jih ubranil pred cunamijem, a starejši del zidu pritiska rušilnih valov 11. marca letos ni zdržal. Štirje rušilni valovi, ki so prizadeli severovzhod Japonske, so starejši del obrambnega zidu porušili, ko se je voda umikala nazaj v morje.
In kaj lahko strokovnjaki naredijo, da se katastrofa takšnih razsežnosti ne bi ponovila? Zaradi posledic potresa, ki je sprožil štiri popotresne valove, je umrlo več kot 13.000 oseb, okoli 14.000 oseb je še vedno pogrešanih. Valovi so rušili in na odprto morje odnašali cela mesta ob severovzhodni obali otoka Honšu. Po spletu so zaokrožili grozoviti posnetki oseb, ki so ob zvokih sirene panično bežale na višja mesta pred zidom vode, ki je hiše podiral, kot da so igračke. Nekateri so dogajanje opazovali s streh najvišjih stavb v mestu, ki so zdržale pritisk vode.
Zaščitni zidovi, utrjeni stolpi in širše evakuacijske poti
Zdaj so na vrsti strokovnjaki, da zberejo vse podatke o tem, kako visoki in močni so bili na nekem območju popotresni valovi, kako daleč v notranjost so segli in kakšno razdejanje so povzročili. Na osnovi teh podatkov bodo lahko načrtovali nove, višje obrambne zidove, ki bodo zaščitili obnovljena mesta, ali pa bodo določene predele, ki so bili povsem uničeni in zanje ne najdejo rešitve, opustili. Prav tako strokovnjaki na osnovi zbranih podatkov že pripravljajo načrte za še boljše in učinkovitejše evakuacijske poti. Eden od predlogov mednarodnih geologov in strokovnjakov s področja gradbeništva je, da bi postavili čim več visokih in zelo utrjenih stolpov, ki bi bili v primeru cunamija mesta za evakuacijo.
V škornjih in zaščitni opremi se skupina strokovnjakov le s težavo prebija skozi ostanke mest. Na stenah stavb, ki so ostale, opazujejo, do kje je segala voda. Veliko so jim glede višine in moči valov v pomoč tudi ostanki ladij in čolnov, ki so obtičali na strehah hiš ali pa na električnih napeljavah. V mestu Jamada je bila najvišja izmerjena višina cunamija več kot 15 metrov. Strokovnjake je zbegalo, da so jo nekateri drugi predeli v tem zalivu v bližini Jamade odnesli skoraj brez škode, saj so tam isti valovi dosegli le tri metre.
Hermann Fritz je strokovnjak, ki že desetletje preučuje učinke cunamija na okolje. Sodeloval je v več kot ducat terenskih študijah, med njimi tudi v študiju o cunamiju po potresu leta 2004 v Indoneziji, v katerem je umrlo več kot 200.000 oseb. A ga je razdejanje na Japonskem pretreslo. Kljub izkušnjam na terenu ni pričakoval toliko ruševin in takšno razdejanje. Strokovnjake je namreč presenetilo, da je moč cunamija ponekod segla tudi do 38 metrov visoko in do 10 kilometrov v notranjost.
Zbrani podatki in opravljene meritve bodo pokazali, kje je treba zgraditi zaščitne zidove in kako visoke. Meritve na terenu so pokazale, da je treba evakuacijske poti še razširiti in narediti še bolj dostopne. Prav tako bodo v najbolj ogroženih mestih zgradili visoke in utrjene stolpe, ki bodo evakuacijske točke. “Nov in morda ravno tako močan potres lahko pričakujemo že v naslednjih 30 letih, a ni nujno, da bo to na Japonskem,“ opozarja profesor z univerze v Tokiu Akio Okajasu in dodaja: “Naš cilj je pomagati ljudem kjer koli na svetu, kako se čim bolj zaščititi pred naravnimi katastrofami.“
KOMENTARJI (19)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.