'Zavestno sem se odločil, da v govoru ne omenjam arbitraže'

"Nobena država ne bo imela koristi, če bo stremela le k uveljavitvi svojih interesov," je v svojem govoru dejal slovenski predsednik Borut Pahor in pozval države k utrditvi multilateralizma kot edinega načina za zavarovanje miru in varnosti za prihodnje generacije. Slovenija pri tem stoji ob strani ZN.

Pahor je izrazil podporo reformam ZN pod vodstvom generalnega sekretarja Antonia Guterresa, ki pa bodo odvisne od politične volje držav članic ZN.

Poudaril je, da lahko le mednarodni red na temelju pravil zagotavlja enakopravnost ljudi in držav, ki morajo spoštovati mednarodno pravo, če želimo stabilnejšo, mirnejšo in pravičnejšo prihodnost.

Posebej je poudaril pomen mednarodnega prava in sodb mednarodnih sodišč, tudi za spravo v regiji Zahodnega Balkana, na katero meji Slovenija. "Priznanje zgodovinskih dejstev je osnova za stabilnost in napredek, ne glede na to, kako boleča so," je dejal.

Pahor se je v nadaljevanju dotaknil nekaj perečih svetovnih problemov. Poudaril je, da brez spoštovanja človekovih pravic ne bo miru in razvoja in zatrdil, da nobena pravica držav, nobene izredne razmere ali politični razlogi ne morejo nikoli opravičiti kršitev človekovih pravic.

Slovenija predseduje Svetu za človekove pravice ZN, katerega prispevek k utrjevanju človekovih pravic je zanjo pomemben. Pahor ob tem upa, da bodo ZDA kot tradicionalna podpornica spoštovanja teh pravic ostale zavezane temu, Slovenija pa bo nadaljevala utrjevanje legitimnosti, kredibilnosti in učinkovitosti Sveta za človekove pravice.

Slovenija ostaja trdna podpornica Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) in Pahor je pozval, naj vse države, ki tega še niso storile, ratificirajo Rimski statut. Kaznovanje zločinov je bistveno za okrevanje družb, ki so jih uničile vojne in za preprečevanje bodočih zlorab, je prepričan.

Slovenija želi po Pahorjevih besedah ohraniti arhitekturo proti širjenju orožij za množično uničevanje in poziva k uresničitvi vseh zavezujočih mednarodnih pogodb o tem, še posebej NPT, ki letos praznuje 50 let.

"Slovenija podpira rešitev perečih vprašanj proliferacije in ponovno poudarja podporo iranskemu jedrskemu sporazumu, dokler Iran spoštuje svoje zaveze. Pozdravljamo razvoj na Korejskem polotoku in upamo na popolno, potrjeno in nepovratno denuklearizacijo polotoka," je dejal Pahor.

Predsednik se je zahvalil vsem državam, ki podpirajo dejavnosti sklada za razminiranje ITF, ki ga je pred 20 leti ustanovila slovenska vlada, in omenil dejavnosti odstranjevanja min v Bosni in Hercegovini, Afganistanu in Kolumbiji.

Omenil je, da Slovenija s partnerji sodeluje pri odpravljanju lakote in za zaščito okolja ter s tem prispeva k ciljem trajnostnega razvoja.

"Razvojna agenda 2030 in Pariški podnebni sporazum sta dokumenta, ki kažeta jasno vizijo za bolj trajnostno prihodnost planeta in blaginjo ljudi," je dejal Pahor in ob tem izpostavil, da je Slovenija pri doseganju ciljev agende 2030 na osmem mestu med okrog 150 državami, na kar je zelo ponosen.

Ob koncu je Pahor zatrdil, da svet danes bolj kot kadarkoli doslej potrebuje trden multilateralni sistem s poudarkom na bolj kolektivnem, pravočasnem in učinkovitem ukrepanju. "Slovenija je zavezana podpori ZN in odločena sodelovati s partnerji za oprijemljive rezultate pri napredku miru, varnosti, razvoja in človekovih pravic za vse," je sklenil.

'Zavestno sem se odločil, da v govoru ne omenjam arbitražnega sporazuma'

Pahor je v torek po govoru na splošni razpravi svetovnih voditeljev ob začetku zasedanja 73. Generalne skupščine ZN dejal, da se je zavestno odločil, da v govoru o arbitražnem sporazumu ne bo govoril. O njem pa je govoril s predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem.

Hrvaški premier Andrej Plenković je lani na splošni razpravi arbitražni sporazum označil za kršitev mednarodnega prava, takratni slovenski premier Miro Cerar pa mu ni več mogel odgovoriti, ker je bil že na poti domov. Na vprašanje, ali pričakuje kaj podobnega tudi v govoru hrvaške kolegice Kolinde Grabar Kitarović, ki bo na vrsti z govorom danes zjutraj, pa Pahor ni odgovoril neposredno.

Dejal je, da se je odločil, da tega ne bo omenjal, čeprav je v govoru poudaril pomen spoštovanja mednarodnega prava in odločitev sodišč. Najprej zato, ker vsi, ki jih to zanima, že vedo za kaj gre. Prav tako pa ne želi, da Slovenija postane država "enega problema".

"Tretjič pa mislim, da je potrebno z eno pametno politiko pripeljati Hrvaško do tega, da bo sprejela in uveljavila arbitražni sporazum," je dejal Pahor in dodal, da je o tem govoril tudi z Junckerjem.

"Ta klepet med nama je bil na štiri oči in v pogovoru z vami ne bom šel v podrobnosti. Šlo pa je za nadaljevanje pogovora, ki smo ga s predsednikom Evropske komisije imeli prvič doslej, odkar sva s predsednico Grabar Kitarović predsednika na obeh straneh meje. To je bilo prejšnji teden v Bukarešti. Na večerji sem načel pogovor in na moje prijetno presenečenje ne Juncker in ne Grabar Kitarovićeva nista zavrnila tega pogovora. Prvič smo se pogovarjali o tem vsi trije," je dejal Pahor.

Glede na izkušnje pri doseganju arbitražnega sporazuma Pahor pravi, da bo mogoče implementacijo tega dogovora doseči le, če se bo krepilo zaupanje med Slovenijo in Hrvaško, ne pa, če se bodo odnosi zaostrovali.

"Zato se trudim, da pri Junckerju dosežem, da Evropska komisija, ki je bila sponzor tega veljavnega mednarodnega dogovora, ki je preko arbitražnega sodišča določil mejo med državama, ostane v pogovorih o tem, kako ta sporazum implementirani," je dejal predsednik.

Pahor je zavrnil, da bi se o tem govorilo kot o odprtem problemu, ki ga morata dvostransko rešiti obe državi, ter omenil, da je takšno stališče tudi v nasprotju s stališčem pravne službe Evropske komisije. "Ne bi zdaj rad pretiraval v svojih občutkih in morda gre za moje osebno videnje, ampak mogoče se predsednik Evropske komisije ali sam ali preko podpredsednika (Fransa) Timmermansa vrača v neko iskanje rešitve, kako implementirati ta sporazum. To je zelo pomembno. Ne kako rešiti vprašanje meje, ker to je že, ampak kako sporazum implementirati, da bo sprejemljiv za obe strani," je dejal Pahor.

Kot je dodal, upa, da gre za napredek, in pravi, da ga ne bi presenetilo, če bi Juncker ali Frans Timmermans v naslednjih mesecih obiskala prestolnici obeh držav ali pa povabila predsednika obeh vlad na pogovor. "Jaz bom vsekakor ohranil ta dialog z njima, kakor ga ohranjam s predsednico Grabar Kitarović," je zagotovil Pahor.