Pred poslopjema vlade in parlamenta v Prištini so danes znova potekali protesti, ki so jih spremljali okrepljeni varnostni ukrepi, na cestah so namestili številne policiste in več ulic zaprli.
O nasilnih izgredih, ki so v minulih mesecih že večkrat spremljali podobne proteste, sprva niso poročali, a potem ko je bila glavnina protesta z govori politikov končana, se je skupina demonstrantov vladne stavbe lotila z molotovkami in kamni.
Razbitih je bilo več okenskih šip, v pritličju zgradbe je celo izbruhnil ogenj. Posredovala je policija in proti nasilnežem uporabila solzivec in vodne topove. V spopadih je bilo poškodovanih deset policistov, dva civilista in dva novinarja, 24 protestnikov pa so aretirali, poroča AFP.
Velikemu številu protestnikov se je okoli 14. ure pridružil tudi Ramuš Haradinaj, vodja Zveze za prihodnost Kosova (AAK), poroča N1. Na enem od do zdaj najštevilčnejših protestov protestniki vzklikajo protivladna gesla.
K protestu so pozvale tri glavne opozicijske stranke na Kosovu in po njihovih navedbah se ga je udeležilo rekordnih 100.000 ljudi, največ od konca oboroženega konflikta na Kosovu leta 1999, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Tudi Tanjug je ocenil, da gre za enega največjih, če ne največji protest na Kosovu od konca vojne. Drugi viri pa navajajo precej nižje številke, francoska tiskovna agencija AFP piše o okoli 10.000 udeležencih.
Stranke, ki sicer že več mesecev pripravljajo proteste v Prištini in na različne načine, med drugim z metanjem solzivca, prekinjajo seje parlamenta, so Vetevendosje (Samoopredelitev), Zavezništvo za prihodnost (AAK) in Nisma (Pobuda).
Na ta način nasprotujejo oblikovanju avtonomne skupnosti srbskih občin na Kosovu, ki sta ga v dialogu pod okriljem EU dogovorili vladi v Beogradu in Prištini, pa tudi dogovoru o meji s sosednjo Črno goro. Zahtevajo tudi odstop vlade premierja Ise Mustafe in razpis predčasnih parlamentarnih volitev. Redne so predvidene za leto 2018.
Tokrat poleg tega posebej izpostavljajo nedavno odločitev kosovskega ustavnega sodišča, ki je pod drobnogled vzelo omenjeni sporazum o oblikovanju skupnosti srbskih občin. Čeprav je sodišče prižgalo zeleno luč za oblikovanje te skupnosti, je obenem ocenilo, da nekateri deli sporazuma niso v "duhu" kosovske ustave in ta del odločitve izpostavljajo protestniki. Vlada pripravlja zakonske spremembe, s katerimi naj bi sporne dele sporazuma popravila, a za opozicijo to ni dovolj.
Kot je poročala srbska tiskovna agencija Tanjug, so protestniki pod geslom "Za državo s suverenostjo, proti protiustavni vladi" nosili zastave Osvobodilne vojske Kosova (OVK), ZDA in Albanije. Tudi Tanjug je ocenil, da gre za enega največjih, če ne največji protest na Kosovu od konca vojne.
Kosovska predsednica Atifete Jahjaga je že obsodila današnje nasilje, ki je bilo najhujše od sklenitve bruseljskega dogovora o srbskih občinah avgusta lani. "Zažiganje državnih institucij je povsem nesprejemljivo," je poudarila. "Obsojam vandalizem nad javno lastnino in uporabo orodij, ki ogrožajo življenja državljanov in varnostnih sil," je dodala.
Misija ZN na Kosovu Unmik je izrazila zaskrbljenost. "Za takšno ravnanje določenih oseb v demokratični družbi ni prostora in nima nič skupnega z legitimno pravico do mirnih protestov," so zapisali v Unmiku.
Oglasila se je tudi delegacija EU v Prištini, obsodila nasilje in uničevanje javne lastnine ter pozvala k miru.
KOMENTARJI (93)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.