Fotogalerija (13)

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

Sarkozy je na volitve odšel skupaj z ženo Carlo Bruni. (Foto: Reuters)

V drugi krog predsedniških volitev v Franciji sta se uvrstila kandidat socialistov Francois Hollande in sedanji predsednik Nicolas Sarkozy. Glede na izide vzporednih volitev je Hollande zbral med 28 in 30 odstotkov glasov, Sarkozy pa med 24,5 in 27,5 odstotka.

Da sta se v drugi krog uvrstila Hollande in Sarkozy, kažejo tudi prvi neuradni delni izidi, ki jih je objavila volilna komisija. Po več kot polovici preštetih glasov je prvi zbral 27,7 odstotka glasov, drugi pa 26,6 odstotka.

V Franciji so se ob 20. uri zaprla volišča, na katerih je 44,5 milijona volivcev izbiralo novega predsednika države s petletnim mandatom, takoj za tem pa so francoski mediji objavili izide vzporednih volitev, ki glede na izkušnje iz preteklosti precej dobro napovejo končni izid.

Za Elizejsko palačo se je potegovalo deset kandidatov, po pričakovanjih pa nobenemu v prvem krogu ni uspelo zbrati absolutne večine. Drugi krog volitev, v katerem se bosta pomerila Hollande in Sarkozy, bo 6. maja, novi predsednik pa bo prisegel 16. maja.

Vodja Unije za ljudsko gibanje (UMP), za katero kandidira Sarkozy, Jean-Francois Cope, je medtem dejal, da bodo nadaljevali boj v drugem krogu. Pozval je k mobilizaciji desnice ter dodal, da je za Hollandea "nastopila ura resnice". Da še nič ni odločenega, pa je izjavil premier Francois Fillon.

Na tretje mesto se je glede na izide vzporednih volitev uvrstila vodja skrajne desnice Marine Le Pen, ki je zbrala med 17 in 20 odstotkov glasov oziroma več, kot so napovedovale ankete pred volitvami, sledita ji skrajni levičar Jean-Luc Melenchon z med 10 in 13 odstotki in sredinski kandidat Francois Bayrou z med 8,6 in 10 odstotki.

Le Penova je s skoraj petino glasov volivcev dosegla najboljši rezultat za Nacionalno fronto, ki jo je ustanovil njen oče Jean-Marie, sama pa je njeno vodenje prevzela lani. Presegla je rezultat, ki ga je na volitvah dosegel njen oče leta 2002, vendar se za razliko od njega ni uvrstila v drugi krog.

Vodja njene kampanje Florian Philippot je dejal, da je to "zelo, zelo lepa zmaga, ki bo imela daljnosežen vpliv". "Mislim, da je nocoj postala vodja opozicije. Nicolas Sarkozy je preteklost," je dejal.

Javnomnenjske raziskave: Zmaga naj bi šla Hollandu

Raziskave javnega mnenja so sicer pred današnjim prvim krogom volitev za drugi krog napovedovale prepričljivo zmago socialističnega kandidata, ki bo, če bo izvoljen, prvi socialist na čelu Francije po Francoisu Mitterandu. Sarkozy pa bo, če bo poražen, edini predsednik pete francoske republike, ki mu ni uspela ponovna izvolitev na položaj.

V odločilnem drugem krogu, pred katerim se bosta kandidata 2. maja pomerila v televizijskem soočenju, lahko Hollande računa na glasove volivcev Melenchona in kandidatke Zelenih Jolyjeve, medtem ko bodo za Sarkozyja verjetno glasovali tisti, ki so v prvem krogu glas oddali Le Penovi, deloma pa tudi Bayroujevi. Vprašanje pa je, ali bo kateri od njiju volivce tudi javno pozval, naj oddajo glas sedanjemu predsedniku.

Melenchon je kmalu po zaprtju volišč že dal vedeti, da podpira Hollandea, saj je dejal, da je treba premagati Sarkozyja. Naj podprejo Hollandea, je volivce pozvala tudi Jolyjeva.

Francois Hollande (Foto: Reuters)

Bo kriza, ki pesti Francijo, odnesla Sarkozyja?

V ospredju predvolilne kampanje je bila kriza, ki tudi Franciji ne prizanaša. Le sredi marca, ko je islamski skrajnež Mohamed Merah na jugu države ubil sedem ljudi, se je pozornost javnosti za nekaj časa preusmerila na varnostna vprašanja.

A napadi v Toulouseu očitno niso pomembneje vplivali na mnenje volivcev, saj se podpora predsedniku Sarkozyju, čigar ravnanje v napetih trenutkih je javnost sicer ocenila kot primerno, ni povečala.

Sarkozy, ki se spričo težkih razmer ob koncu prvega mandata ne more hvaliti z dosežki in je najmanj priljubljen predsednik v zgodovini pete republike, je volivcem obljubljal, da bo Francija v njegovem morebitnem drugem mandatu okrepila konkurenčnost, inovativnost in investicije ter znižala javno porabo.

Sarkozy je volivcem obljubljal, da bo Francija v njegovem morebitnem drugem mandatu znižala javno porabo. (Foto: Thinkstock)

Napovedal je uravnoteženje javnih financ do leta 2016, kar naj bi dosegli z varčevanjem in dvigom davka na dodano vrednost na 21,5 odstotka.

Z napovedjo zaostrovanja politike priseljevanja pa je skušal Sarkozy pritegniti tudi volivce Le Penove.

Njegov izzivalec Hollande pa je pod vprašaj postavljal evropski fiskalni pakt in napovedal, da bo zahteval njegovo revizijo, da bi pakt v večji meri vključeval določila o spodbujanju rasti in evropski solidarnosti.

Tudi socialist bi želel do izteka predsedniškega mandata leta 2017 uravnotežiti javne finance, pri čemer stavi predvsem na davke ter med drugim napoveduje kar 75-odstotno obdavčitev najbogatejših. Zaostriti namerava nadzor nad finančnim sektorjem in rešiti vprašanje brezposelnosti mladih.