'Središče evropskega sodelovanja'

Urad hrvaškega predsednika Iva Josipovića je nekritično sprejel število 350.000 tisoč ezulov iz Istre, Reke in Dalmacije, navedeno v programu tristranskega srečanja v Trstu, danes komentira Novi list. Kot dodaja, je to "neutemeljena" številka, ki je v minulih letih pomagala pri ustvarjanju mita o pregonu Italijanov z vzhodne obale Jadrana.

Manipiliranje s številkami

Ugledni hrvaški demograf Vladimir Žerjavič se je ukvarjal s problemom izseljenih Italijanov in prišel do podatka, da se je iz Hrvaške izselilo okrog 186.000, skupaj s slovenskim delom pa nekaj več kot 200.000 ljudi, navaja Novi list. Časnik navaja tudi italijanske avtorje, ki različno govorijo o 200.000 do 410.000 ezulih.

V Josipovićevem uradu so sprejeli tudi dejstvo, da so trije predsedniki obiskali simbole slovenske in italijanske tragedije, niso pa se neposredno poklonili hrvaškim žrtvam v Trstu, sklene reški časnik.

Na vprašanje novinarjev v Trstu, kako komentira število o domnevnih 350.000 ezulih, je hrvaški predsednik sicer odgovoril, da se s številkami vedno malo manipulira, pa danes poroča Jutarnji list. "Pustimo številke zgodovinarjem, prepričan sem, da bodo zgodovinarji našli resnico, današnji politiki pa boljšo prihodnost za narode," je še dejal Josipović.

Napolitano: Pomemben korak

Po besedah italijanskega predsednika Giorgia Napolitana Furlanija - Julijska krajina in Videm danes "nista več obmejni ozemlji s pridihom nekdanjih konfliktov, ampak središče evropskega območja sodelovanja, katerega del je tudi Slovenija in ki se bo še dodatno obogatilo z vstopom Hrvaške v EU".

O tem so se predsedniki strinjali tudi na torkovem srečanju v Trstu, je poudaril Napolitano. "Skupaj smo to ugotovili, ne da bi ob tem pozabili na trpljenje v preteklosti, a s skupno zavezo, da bomo gledali naprej in premagali delitve ob največjem spoštovanju do žrtev. To pomeni, da lahko skupaj resnično naredimo nekaj zelo pomembnega," je prepričan Napolitano.

Včerajšnji dogodek, srečanje predsednikov Italije, Slovenije in Hrvaške v Trstu ter počastitev spomina na požig Narodnega doma in na Istrske begunce, utegne postati zgodovinski trenutek, je mnenja minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš. Seveda pa je to odvisno od prihodnosti in od tega kako bomo ta dogodek izrabili in uporabili.

Nedvomno gre za velik premik, da so na Trgu enotnosti v Trstu plapolale zastave treh sosednjih držav in zazvenele njihove državne himne, ker bi bilo še pred nekaj meseci nepredstavljivo.

Spomin na fašistično nasilje

Predsedniki so se poklonili spominu na požig Narodnega doma, ki je bilo skrajno dejanje nasilja in nestrpnosti fašizma zoper Slovence in sleherno drugačnost v večkulturnem in večnacionalnem mestu, so danes zapisali v stranki Zares. “Hkrati želimo izpostaviti aktualnost spomina na fašistično nasilje, ki nas svari, tudi danes, pred podobnimi pojavi, naperjenimi zoper manjšine, drugačne ali tujce.Tudi pri nas, v Sloveniji. Menimo, da je pomemben resen premislek in potrebna je nedvoumna obsodba slehernega dejanja nasilja ali podpihovanja le-tega”.

Izpostavili so še problem napada na Cafe Open in nedavno nasilje ksenofobnih nestrpnežev zoper kubanske državljane v Ljubljani in problematiziranje priimkov ministric in ministrov s strani poslanca Zmaga Jelinčiča.

Skrb za manjšine

Kot je znano, so se v torek predsedniki Slovenije, Italije in Hrvaške Danilo Türk, Giorgio Napolitano in Ivo Josipović sešli na zgodovinskem srečanju v Trstu, ki je tudi pomembno spravno dejanje. Ob Narodnem domu so se predsedniki poklonili spominu na požig tega za Slovence v Italiji simbolno pomembnega poslopja 13. julija 1920. Predsednik Türk je ob tem položil venec k spominski tabli na pročelju Narodnega doma.

Predsednik Türk je po pogovorih s hrvaškim in italijanskim kolegom Josipovićem in Napolitanom v Trstu dejal, da je prišel trenutek, ko se spominjamo zgodovine s spoštljivostjo, hkrati pa Slovenija, Italija in Hrvaška gledajo v prihodnost. Med skupnimi nalogami, ki jih čakajo, je izpostavil skrb za manjšine.

Po njegovih besedah so trije predsedniki danes naredili dve simbolični dejanji: poklonili so se žrtvam, ki jih simbolizira Narodni dom, in vsemu trpljenju, ki ga simbolizira spomenik pregnancem iz Dalmacije in Istre. "Tako da mislim, da je na ta način simbolična gesta narejena," je poudaril.