Merilniki radioaktivne onesnaženosti zraka so v začetku oktobra v Ljubljani in okolici Maribora zaznali sicer zelo nizke ravni radioaktivnega rutenija-106, ki pa niso imele nobenih okoljskih ali zdravstvenih posledic in so bile več tisočkrat nižje od predpisanih mejnih vrednosti za prebivalstvo.
V Sloveniji takrat ni bilo dogodka ali dejavnosti, ki bi lahko povzročili izpust rutenija-106 v ozračje, je pa sedaj znano, odkod so delci prispeli v ozračje - z območja južnega Urala. Oblak se je nato razširil nad Evropo.
Francoski Inštitut za jedrsko varnost IRSN je izmeril povišano vrednost radioaktivnega rutenija-106. Po navedbah inštituta se je nesreča verjetno zgodila v zadnjem tednu septembra.
IRSN je v četrtek tako sporočil, da so v zadnjih tednih skupaj z več inštitucijami za jedrsko varnost v Evropi izmerili povišano radioaktivno vrednost. IRSN je ocenil, da je bil izpust rutenija v času nesreče ogromen, med 100 in 300 terabekerelov.
"Izmerjeni rezultati evropskih postaj, ki so jih posredovali inštitutu od 3. oktobra, potrjujejo prisotnost rutenija-106 v ozračju nad večino evropskih držav," so sporočili iz IRSN.
Če bi se nesreča takšne velikosti zgodila v Franciji, bi bila potrebna evakuacija v radiju nekaj kilometrov od kraja nesreče.
Inštitut je na svoji spletni strani še zapisal, da je od 6. oktobra začela raven rutenija-106 padati, tega pa sedaj v Evropi ni več moč zaznati.
IRSN je zavrnil možnost nesreče v jedrskem reaktorju in dodal, da se je mogla nesreča zgoditi v kakšni drugi ustanovi, ki se ukvarja z jedrskim materialom.
Sicer ne morejo določiti točne točke, kje se je zgodila nesreča, vendar glede na vremenske vzorce predvidevajo, da nekje na območju med Volgo in južno od Urala, torej bodisi v Rusiji bodisi v Kazahstanu. Direktor IRSN Jean-Marc Peres je za tiskovno agencijo Reuters dejal, da ruske oblasti niso zasledile nobene nesreče na svojem območju.
Po prvih informacijah o onesnaženju je Mednarodna agencija za jedrsko energijo po vseh evroazijskih državah preverila, ali je prišlo do dogodka, ki bi lahko povzročil tovrstno onesnaženje. Vsi odgovori so bili negativni. Natančna lokacija in vzrok dogodka tako najverjetneje ne bosta nikoli znana, razen če bosta storilec ali država, v kateri se je to zgodilo, o tem obvestila javnost in mednarodne institucije.
Rutenija v Sloveniji ni več, njegov izvor še ni znan
Rutenij-106 po navedbah slovenske uprave za jedrsko varnost običajno ni prisoten v zraku, zato je onesnaženje lahko povezano le z nenadzorovanim sproščanjem. Odsotnost kateregakoli drugega umetnega radionuklida izključuje možnost nesreče v jedrskem reaktorju, saj bi v tem primeru zaznali veliko več različnih radioaktivnih elementov.
Iz urada ZN, zadolženega za zadeve vesolja (UNOOSA), so medtem sporočili, da v tem času ni prišlo do padca katerega od satelitov, ki bi vseboval vir električnega napajanja z rutenijem. Ena od možnosti je tudi, da je do izpusta prišlo med predelavo izrabljenega jedrskega goriva ali proizvodnjo radioaktivnih virov, še ocenjujejo v upravi.
Rutenij-106 je radionuklid umetnega izvora, uporablja pa se v medicini za zdravljenje tumorjev na očeh.
KOMENTARJI (55)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.