Rdeči čevlji kot simbol upora: seksizem v slovenski politiki

Ženske na visokih položajih, v politiki, gospodarstvu in v poslovnem svetu so velikokrat tarča seksističnih in diskriminatornih izjav. Pa je res bolj pomembno, kaj ima ženska oblečeno, kot pa kaj ima za povedati? Je res bolj pomembna njena zunanjost kot njene kompetence?

"Meni se zdi seksizem kjer koli in kadar koli absolutno nesprejemljiv in obsojanja vreden. Žalostno je, da se sploh morava pogovarjati o tem v 21. stoletju," pravi evroposlanka Irena Joveva. "Mene vsakič znova to razočara, ker ne govori naša vsebina oz. to, kar smo in to kar želimo dati tej družbi, ampak naša zunanja podoba. Pri moških zagotovo takšnega obnašanja ali ravnanja ni," pa meni kandidatka za zunanjo ministrico Tanja Fajon.

Joveva in Fajonova sta bili na svoji karierni poti mnogokrat ožigosani zgolj zaradi tega, ker sta ženski. Fajonova nazadnje v minuli volilni kampanji zaradi drže nog. "Ne preseneča me, da se ženske ne podajo dovolj samozavestno in pogumno na take pozicije, ki zahtevajo, da smo bistveno bolj izpostavljene. In vse opazke o nogah, o oblačilih, o tem, kako se nosimo, kakšne imamo frizure, so absolutno neprimerne, ker je prav, da ljudje slišijo, kaj imamo za povedati in kaj znamo," je jasna Fajonova.

"Na žalost nisem edina, nisem ne prva ne zadnja. Tako da jaz na to ne gledam z osebnega vidika, da bi me prizadelo osebno, ker si oni točno to želijo. Prizadene me z vidika, ko vidim, kaj je del politike pri nas postal oz. kaj del politike prinaša," pravi Irena Joveva.

Rdeči čevlji in mesto v politiki

Rdeči čevlji so tako postali simbol upora, simbol borbe, da ženske lahko tako kot moški zasedemo vodilna mesta, ne da bi bile zato zasmehovane. In seksizem bomo izkoreninili, je minuli petek odmevalo v Državnem zboru.

"Zelo sem vesela, da so ženske v rdečih čevljih prepoznale simbol upora proti skrajnemu šovinizmu in to bomo izkoreninili iz DZ-ja ter iz naše družbe. In če bodo rdeči čevlji k temu kaj pripomogli, super, zakaj pa ne," pravi predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič in dodaja: "To je njihova šibkost, to je samo šibkost. Jaz ostajam močna še naprej."

Seksizem v naši družbi obstaja toliko časa, kolikor obstaja patriarhalna družba, razloži Nina Perger s Centra za socialno psihologijo na FDV, in če ga želimo izkoreniniti, je to tek na dolge proge. Nikakor pa se nanj ne smemo navaditi, še doda: "Če se že na kaj navadimo, se moramo navaditi, da se konstantno in kontinuirano odzivamo na take in različne oblike seksizma. To je edina stvar, na katero se je smiselno navaditi."

Pred devetimi leti so seksistični komentarji leteli tudi na tedanjo predsednico vlade Alenko Bratušek. V ospredju so bili tako namesto njenih potez tigrasti salonarji, za katere so govorili, da so čevlji za v posteljo, ter tigrasta oblačila. Žaljivkam ni ubežala niti nekdanja notranja ministrica Pahorjeve vlade Katarina Kresal. Da bi dosegli spremembe, je ključno, pravi Pergerjeva, da takšno ravnanje obsodimo na najvišji ravni, to je na vrhu politike. 

"Zdi se mi, da slovenska družba včasih ni dovolj zrela, da sprejema ženske na visoke položaje. Jaz si zelo želim, da bi nas bilo veliko več in bi res prišle po naravni poti do te enakosti, ne zaradi kvot, ampak ker smo ženske sposobne," še dodaja Fajonova.  Irena Joveva pa pravi: "Jaz mislim, da se vse začne pri vzgoji. Absolutno je pomembna vzgoja že doma in potem tudi v šolah, ker verjamem, da otroci in mladi imajo starejše ljudi za zgled in če ti pri nekom to gledaš, se ti zdi to nekako normalno." 

Ter da nam bo kot družbi postalo normalno tudi to, da je ženska lahko lepa in pametna hkrati in posega po vodilnih položajih, ne da bi ji zato kdor koli onemogočal njen karierni vzpon, pa pogovor zaključijo sogovornice.