Rehn: 'Žogica na strani Hrvaške'

Komisar za širitev Olli Rehn je ob tem izrazil upanje, da bodo države članice hitro potrjevale poglavja, ki so pripravljena, in pozval k reševanju dvostranskih vprašanj na dvostranski ravni, da bo lahko Hrvaška sledila temu načrtu. "Pričakujem, da bodo države članice spoštovale pogajalski okvir ter odpirale in zapirale poglavja, pri katerih je bil dosežen zahtevan napredek," je poudaril Rehn. Le tako bo namreč Hrvaška po njegovih besedah lahko sledila zahtevnemu okvirnemu in pogojnemu načrtu za končanje tehničnih pogajanj z EU.

"S tem okvirnim časovnim načrtom želimo pospešiti in okrepiti priprave Hrvaške na poti v EU – to je spodbuda, ni pa prazen ček," je opozoril Rehn. "Morda jo bomo morali prilagoditi glede na napredek Hrvaške," je dodal in poudaril, da je "žogica na hrvaški strani". Med največjima izzivoma za Hrvaško je Rehn izpostavil boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu. "Nedavni tragični dogodki na Hrvaškem kažejo, kako resen izziv za Hrvaško je boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu," je opozoril Rehn. Druga Ahilova peta Hrvaške pa je po njegovih besedah preoblikovanje ladjedelnic.

Vprašanje meje s Slovenijo odprto

Ob tem v Bruslju opozarjajo, da so dobri sosedski odnosi ključni za članstvo v EU, in pozivajo, naj bo reševanje dvostranskih vprašanj, tudi sporov glede meje, za države v čakalnici na članstvo v EU prednostna naloga. V primeru Hrvaške je Evropska komisija posebej opozorila na odprti vprašanji meje in varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke. Odprto vprašanje meje je tisto, ki bremeni načeloma dobro razvite odnose med Slovenijo in Hrvaško, ugotavlja komisija. Čeprav sta se državi načeloma dogovorili, da to vprašanje rešita s posredovanjem tretje strani in vzpostavili mešani komisiji, "še ni niti dogovora o telesu, ki naj bi izvedlo arbitražo, niti o natančnem predmetu končne arbitraže", navaja komisija.

Slovenija je pripravljena, da se odločitev o državni meji prepusti 'tretjemu', pa naj gre za sodišče ali arbitražo ad hoc. Slovenija je tudi povedala, kako si predstavlja izhodišče (25. junij 1991), predmet (morska in kopenska meja) in značaj postopka (elementi pravičnosti), pojasnjujejo na slovenskem zunanjem ministrstvu, kjer pričakujejo, da se bo ta postopek končal pred vstopom Hrvaške v EU.

Evropska komisija sicer poudarja, da je problem meje dvostransko vprašanje, ki ga je treba rešiti dvostransko in nima prostora v samem procesu pogajanj Hrvaške z EU. Takšno je tudi stališče Slovenije, ki je Hrvaško minuli mesec javno opozorila, da mora za napredek v pogajanjih z EU iz pogajalskih stališč umakniti tiste točke, ki kakor koli prejudicirajo njuno mejo.

Iz teh razlogov Hrvaška minuli teden na pristopni konferenci v Bruslju na poti v EU ni napredovala toliko, kot bi želela. Slovenija, ki je v postopku oblikovanja nove vlade, namreč iz vsebinskih in postopkovnih razlogov ni soglašala z odprtjem nekaterih poglavij, ki so zanjo iz omenjenega razloga sporna.

"Dejstvo je, da Hrvaška vnaša enostranske rešitve in nenavadne zahteve v evropski pogajalski proces. Nobena evropska vlada ne bi dopustila, da bi kandidatka za članstvo v pogajalski proces uvajala rešitve, ki škodujejo članici," so v ponedeljek pojasnili v zunanjem ministrstvu.

Odprto vprašanje varčevalcev Ljubljanske banke

Evropska komisija je ob vprašanju meje opozorila tudi na to, da ni nikakršnega napredka pri reševanju odprtega vprašanja varčevalcev Ljubljanske banke oziroma sporazuma o nasledstvu. Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je sicer v začetku oktobra dokončno zavrglo tožbo treh hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke v primeru Kovačić in drugi proti Sloveniji in pozvalo naslednice SFRJ k dogovoru o tem vprašanju v okviru sporazuma o nasledstvu.

Sodba je po oceni MZZ potrdila slovensko stališče, da gre za vprašanje nasledstva, posredno pa tudi teritorialno načelo prevzema jamstev za stare devizno-hranilne vloge. Hrvaško pravosodno ministrstvo pa je tedaj ocenilo, da sodišče v Strasbourgu ni odločilo o bistvu problema, češ da ni ugotovilo, kakšna je bila vloga slovenske države v primeru hrvaških varčevalcev.

Napredek JEK Krško

Sicer pa Evropska komisija ugotavlja napredek pri reševanju odprtih vprašanj, povezanih z Jedrsko elektrarno Krško (JEK), pri čemer izpostavlja oblikovanje posebnega sklada za prihodnjo razgradnjo odpadkov. Komisija tudi navaja, da je bilo rešeno vprašanje enostranskega uveljavljanja zaščitne ekološko-ribolovne cone v Jadranu za države članice, ki je bilo najbolj pereče dvostransko vprašanje ob predstavitvi lanskih poročil.

Hrvaška je danes dobila okviren in pogojen ter zahteven načrt s pogoji za končanje tehničnih pogajanj do konca leta 2009, če bo za to izpolnila pogoje. "Hrvaška bo po pričakovanjih dosegla sklepno fazo pristopnih pogajanj do konca leta 2009, če bo napravila vse potrebne korake," piše v širitvenih dokumentih. Evropska komisija je danes v Bruslju razgrnila poročila o napredku in obetih držav v čakalnici na članstvo v Evropski uniji. V času finančne krize in težav z Lizbonsko pogodbo širitev ni v ospredju pozornosti sedemindvajseterice, kar se izraža tudi v poročilih, v katerih ni prelomnih novic za države na poti v EU.

Srbija status kandidatke v letu 2009

Srbija lahko prihodnje leto postane kandidatka za članstvo v EU, če bo izpolnila pogoj popolnega sodelovanja s haaškim sodiščem, izhaja iz poročila o napredku Srbije na poti v EU, ki ga je danes predstavila Evropska komisija. "Po najboljšem scenariju bi Srbija status kandidatke lahko dobila leta 2009," je poudaril komisar za širitev Olli Rehn.

Pogoj za to oziroma na sploh za resen napredek Srbije na poti v EU je predvsem 'popolno sodelovanje' Srbije z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu, predvsem glede najbolj iskanega haaškega obtoženca, nekdanjega vojaškega vodje bosanskih Srbov Ratka Mladića.

Ključna prelomnica je december, ko bo glavni haaški tožilec Serge Brammertz VS ZN predstavil poročilo o sodelovanju z Beogradom. Rehn je danes povedal, da EU nestrpno pričakuje to poročilo. Če bo ocena pozitivna, naj bi bila namreč Nizozemska pripravljena pristati na uveljavitev trgovinskega dela sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju s Srbijo. Srbija bo namreč morala za ta korak na poti v EU aretirati najbolj iskanega haaškega obtoženca, nekdanjega vojaškega vodjo bosanskih Srbov Ratka Mladića, ali počakati na poročilo glavnega haaškega tožilca Brammertza in upati, da bo pozitivno. Takšno je odločno stališče Nizozemske.

Za Nizozemsko je sodelovanje Srbije s Haagom še posebej občutljivo vprašanje zaradi vloge nizozemskih vojakov v pokolu v Srebrenici, v katerem je bilo ubitih najmanj 8000 ljudi in za katerega je med drugim obtožen Mladić. Zaradi Srebrenice je leta 2002 celo odstopila tedanja vlada Wima Koka.