Rupel: ERC je problem Hrvaške

Problem ekološko-ribolovne cone (ERC) oziroma zaveze, ki jo je Hrvaška dala v zvezi z njeno uveljavitvijo za članice Evropske unije, ni problem Slovenije, niti Italije niti EU, temveč je to problem Hrvaške, je poudaril slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel.

Glede reševanja vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško je minister dejal, da mora biti to vprašanje "rešeno pred vstopom Hrvaške v EU". "Želeli bi, da se postopki odvijejo čim hitreje, dopuščam možnost, da v najkrajšem času pridemo do dogovora, ali se bo to dejansko zgodilo, pa težko napovem," je dejal Rupel. Dodal je, da "Slovenija ne bo nikogar čakala, temveč bo šla naprej, logično pa je, da želimo Hrvaški dobro, da bi čim prej postala članica EU in da bi se problemi čim prej rešili".

Hrvaško ministrstvo za zunanje zadeve in evropske integracije ne želi komentirati Ruplovih izjav. Spomnila je le na izjave predsednika države Stipeta Mesića in premiera Iva Sanaderja in ocenila, da so te "dovolj jasne". Sanader se je namreč strinjal z Mesićevimi izjavami, da se bo našla rešitev glede ERC s katero bo zadovoljna tako Italija, Slovenija in Evropska komisija kot Hrvaška, ter da bo takšno rešitev poiskala nova hrvaška vlada, ki bo kmalu prevzela posle. Sanader ima kot mandatar za sestavo nove vlade rok za sestavo vlade do 15. januarja, Mesić pa je danes sklical konstitutivno sejo nove sestave hrvaškega sabora za 11. januar.

Prodi: Odprta vprašanja reševati sproti!

"Glede Hrvaške sem imel vedno zelo jasno mnenje: Čim prej mora postati del Evropske unije," je v četrtek na novinarski konferenci v Rimu v odgovoru na vprašanje hrvaškega novinarja o hrvaško-italijanskih odnosih dejal italijanski premier Romano Prodi. Dejal je še, da je tudi ob vstopu Slovenije v EU vztrajal pri tem, da Ljubljana podpre vstop Hrvaške v EU in tako tudi danes vztraja, da "vse države Zahodnega Balkana vstopijo v EU".

V zvezi z napovedano hrvaško razglasitvijo zaščitne ekološko-ribolovne cone tudi za članice unije pa je italijanski premier dejal, da je treba odprta vprašanja reševati sproti, sicer pa meni, da se ta pogosto pojavijo zaradi notranjih težav neke države. Glede ribištva je prepričan, da je ta problem mogoče rešiti le med Hrvaško, Slovenijo, EU in Italijo, sicer ne bo nikoli rešen.

Možne posledice razglasitve ERC

Hrvaška naj bi po napovedih s 1. januarjem 2008 svojo zaščitno ekološko-ribolovno cono v Jadranskem morju uveljavila tudi za članice Evropske unije. Slovenija in Italija, ki bi ju uveljavitev cone najbolj prizadela, temu ostro nasprotujeta in napovedujeta, da bosta v dogovoru z Evropsko komisijo ustrezno ukrepali. Hrvaška se je namreč leta 2004 zavezala, da cone za članice unije ne bo uveljavila brez dogovora z njimi.

Med ukrepi, ki bi utegnili doleteti Hrvaško, se v zadnjem času vse glasneje omenja tudi zamrznitev več poglavij v pristopnih pogajanjih z EU.

Slovenija napoveduje, da bo vztrajala pri nasprotovanju enostranski uveljavitvi cone tudi za članice Unije, od hrvaške vlade pa pričakuje odgovor, kaj namerava storiti glede ERC, še pred začetkom slovenskega predsedovanja EU 1. januarja 2008. Ljubljana pričakuje, da bo Hrvaška spoštovala prevzete zaveze, v nasprotnem primeru pa bo, pravijo na zunanjem ministrstvu, v okviru EU odločno zaščitila svoje interese.