Carles Puigdemont ne bo razpisal volitev, odločitev prepušča parlamentu

Katalonski premier Carles Puigdemont je danes proti pričakovanjem zavrnil razpis novih regionalnih volitev. Odločitev o tem, kako naj se Barcelona odzove, če bo osrednja vlada v Madridu res prevzela nadzor v Kataloniji, Puigdemont prepušča regionalnemu parlamentu.

Kot je v izjavi za medije - ki jo je pred tem danes najprej večkrat preložil in nato celo odpovedal - pojasnil Puigdemont, je "razmišljal o možnosti", da bi skušal z razpisom predčasnih volitev omiliti globoko krizo in se izogniti uporabi 155. člena španske ustave, s katerim namerava Madrid začasno odpraviti avtonomijo Katalonije.

A kot je dodal, se je na koncu odločil drugače, saj od Madrida kljub prizadevanjem ni dobil zadostnih 'zagotovil', da bi se volitve dejansko izvedle in spoštovale. "A moja obveznost je bila, da poskusim. Nihče ne bo mogel reči, da se nismo bili pripravljeni žrtvovati v imenu dialoga."

Sedaj je na regionalnem parlamentu, da odloči, kakšen naj bo odgovor na načrtovani prevzem nadzora v Kataloniji s strani Madrida, je še sporočil Puigdemont. Zasedanje parlamenta v Barceloni se je nato začelo okoli 18. ure. V njem imajo absolutno večino zagovorniki neodvisnosti in mnogi od njih glasno pozivajo k takojšnji razglasitvi neodvisnosti.

Te besede so presenečenje, saj je več španskih in katalonskih medijev pred tem danes napovedalo razpis volitev in celo že navajalo datum - 20. december. Zaradi medijskih poročil se je pred vladnim poslopjem v Barceloni tudi zbralo na tisoče ljudi, ki so zahtevali takojšnjo razglasitev neodvisnosti in Puigdemonta celo zmerjali z izdajalcem.

Če bi Puigdemont res razpisal volitve, bi s tem osrednjo vlado premierja Mariana Rajoya postavil v težek položaj.

Španska vlada je namreč pred tem jasno sporočila, da sklic novih volitev ne bo dovolj za odpoved predvidenih ukrepov, ki jih namerava sprejeti v petek - odstavitev vlade, razpustitev parlamenta in prevzem nadzora nad policijo in javnimi mediji -, ampak da se mora Barcelona jasno odpovedati izjavi o neodvisnosti.

A danes naj bi po poročanju časnikov La Vanguardia in El Pais potekala pogajanja med Rajoyevo Ljudsko stranko in opozicijskimi socialisti, ki naj bi predlagali, da se Madrid v primeru razpisa predčasnih regionalnih volitev vendarle odpove uporabi 155. člena.

Po Puigdemontovi izjavi je namestnica premierja Rajoya in podpredsednica španske vlade Soraya Saenz de Santamaria sporočila, da je "zakonska obveza" osrednje vlade, da naredi konec načrtom za neodvisnost Katalonije.

V okviru ukrepov, ki jih bo predvidoma v petek potrdil španski senat, bo Madrid po njenih besedah odstavil regionalno vlado v Barceloni in "odprl novo fazo, v kateri se bo spoštovalo zakone". Kot je napovedala, bodo v roku šestih mesecev razpisali nove volitve.

Španski mediji so sprva predvidevali, da se bo Puigdemont kljub nesoglasjem med člani katalonske vlade odločil za predčasne volitve, medtem ko se je del koalicije zavzemal za razglasitev neodvisnosti.

Vladajoča koalicija njegove namere namreč ni odobravala, najmanj dva poslanca njegove stranke PDeCAT pa sta ob tem napovedala odstop s položaja. Eden je zatrdil, da se je Puigdemont odločil sklicati volitve, ne da bi to uradno potrdila njegova vlada.

Tudi pred vladno palačo v Barceloni, kjer naj bi Puigdemont sprva spregovoril, se je začela zbirati množica ljudi, ki so nasprotovali sklicu volitev. Nekateri so Puigdemonta pri tem označevali za izdajalca. Med njimi so bili tudi študenti, ki so se pred tem zbrali na ulicah Barcelone v znak protesta proti predvidenemu posredovanju španske vlade.

S sklicem predčasnih volitev naj bi se Puigdemont želel izogniti uporabi 155. člena španske ustave s strani Madrida, ki namerava na ta način zaradi nepripravljenosti Barcelone, da se odreče težnjam po neodvisnosti, prevzeti nadzor v Kataloniji.

Katalonski regionalni voditelj Carles Puigdemont je po pisanju El Paisa svoje sodelavce sinoči ob šestih sicer sklical na sestanek, ki je trajal kar šest ur.

Po sestanku je vodja Katalonske republikanske levice Oriol Junqueras dejal, da bo zagotovo prišlo do razglasitve neodvisnoti, ker zaradi "odločitev vlade ni druge možnosti". Da bi razglasil neodvisnost in preprečil volitve, ki jih namerava izvesti Madrid, razmišlja tudi Puigdemont, pri čemer pa naj bi naletel na ostra nasprotovanja nekaterih zaveznikov, ki menijo, da gredo stvari predaleč.

Na koncu naj bi se Puigdemont kljub nesoglasjem odločil za predčasne volitve in ne razglasitev neodvisnosti, za kar se zavzema del koalicije, a se to ni zgodilo.

Opozicija v katalonskem parlamentu poziva Puigdemonta k sklicu volitev

Opozicijski poslanci v katalonskem parlamentu pa so Puigdemonta pozvali, naj skliče predčasne regionalne volitve in pomiri razmere ter se tako izogne drastičnemu koraku Madrida, da bi prevzel nadzor v pokrajini.

"Še vedno je dovolj časa za vrnitev v zakonito stanje in sklic volitev," je dejala vodja glavne opozicijske stranke Ciudadanos v Kataloniji Ines Arrimadas na zasedanju parlamenta.

Enakega mnenja je vodja Socialistične stranke Katalonije, veje španskih socialistov, ki prav tako nasprotuje neodvisnosti Katalonije, Miquel Iceta. Kot je poudaril v razpravi, ima katalonski premier še vedno dovolj časa za preprečitev implementacije 155. člena ustave in s tem začasne odprave avtonomije pokrajine. Kot je dejal, ima na voljo dve možnosti - ali skliče volitve v skladu z zakoni ali gre v španski senat in začne dialog s špansko vlado.

Zgornji dom španskega parlamenta, v katerem ima večino Ljudska stranka (PP) premierja Mariana Rajoya, naj bi v petek potrdil ali zavrnil prevzem nadzora v Kataloniji, ki ga predlaga vlada v Madridu.

Katalonski parlament bo prav tako v petek glasoval o tem, ali naj enostransko razglasijo neodvisnost pokrajine ali ne. Zasedanje naj bi namreč trajalo dolgo v noč, saj naj bi se na govorniškem odru zvrstili vsi poslanci.

Poslanci, naklonjeni neodvisnosti pokrajine, ki imajo v katalonskem parlamentu absolutno večino, medtem na zasedanju pozivajo k enostranski razglasitvi neodvisnosti v skladu z izraženo voljo na referendumu.

Lluis Corominas iz Puigdemontove koalicije političnih strank Junts pel Si (JxSi), ki se zavzemajo za neodvisnost Katalonije, je tako danes dejal, da mora Barcelona v odgovoru spoštovati mandat, ki so ga dobili na referendumu 1. oktobra, na katerem je 90 odstotkov udeležencev podprlo neodvisnost. Volilna udeležba je bila sicer 43-odstotna, volilni dan pa je zaznamovalo nasilje španske policije. Kot je dodal, bodo v petek poslancem predlagali, da uresničijo izid referenduma.

Puigdemont je medtem pisal tudi španskemu senatu in med drugim opozoril, da se bodo razmere še zaostrile, če Madrid ne bo odstopil od namere, da prevzame nadzor v Kataloniji. Predvideno je sicer bilo, da bo Puigdemont senat nagovoril osebno, a si je premislil, ker da to nima smisla, saj so v senatu že odločeni.

Vladi v Madridu je še poočital, da bi s tem kršila ustavo.

Španija ob prevzemu nadzora v Kataloniji pričakuje upor javnih uslužbencev

Španska vlada medtem vztraja pri svojem - vsi ti ukrepi so namenjeni zaščiti države, če kdo, pa ustavo krši katalonska regionalna oblast.

Prav tako je Španija danes pozvala katalonske javne uslužbence, naj sodelujejo s predstavniki Madrida. Osrednja vlada v Madridu namerava v petek sprejeti ukrepe za prevzem nadzora v Kataloniji, vendar pričakuje 'upor' v javnem sektorju.

"Možno je, da se bodo upirali," je dejal španski gospodarski minister Luis de Guindos za radio Cadena Ser, ko so ga vprašali, kako se bo na prevzem nadzora odzvalo 176.000 katalonskih javnih uslužbencev.

Opozoril je, da je treba zakone spoštovati, ker na koncu "bo posledice trpela katalonska družba", je dodal minister.

Največji španski sindikat Comisiones Obreras (CCOO) je pozval katalonske javne uslužbence, naj ne upoštevajo vprašljivih ukazov. "Priporočamo, da prosijo za pisna navodila, če se jim zdijo čudna," je dejal generalni sekretar sindikata Unai Sordo za Cadeno Ser.

Medtem pa je španski zunanji minister Alfonso Dastis zagotovil, da v Katalonijo ne bodo poslali vojakov in da o tem ne razmišljajo. Kot je pojasnil, je vlada osredotočena na ukrepe za ponovno vzpostavitev vladavine prava preko ustreznega uresničevanja zakonov.