Skrajneži Islamske države ubili najmanj 80 moških, ženske in otroke odpeljali neznano kam

Pripadniki Islamske države so včeraj vdrli v vasico Kocho, ki se nahaja okoli 45 kilometrov od Sindžara. Od vaščanov so zahtevali, da prestopijo v islam. Ker prebivalci očitno niso želeli sodelovati s skrajneži, je sledilo krvavo izživljanje nad neoboroženimi civilisti. Tuji mediji poročajo, da so skrajneži zaklali in masakrirali najmanj 80 moških. Ženske in otroke so odpeljali neznano kam.

Nekaj vaščanov je uspelo še pravočasno zbežati pred nasiljem. Dejali so, da so skrajneži prišli v vas z vozili, pokol pa so končali v eni uri. Prebivalec sosednje vasi je dejal, da mu je eden izmed skrajnežev, ki je v preteklosti živel na tem območju, opisal, kako je krvavi pokol potekal. Razložil mu je, da so vaščane kar pet dni prepričevali, naj se spreobrnejo v islam. Ker so vaščani to zavrnili, so jim pripadniki Islamske države pripravili "dolgo lekcijo". Ta naj bi bila tudi v opozorilo drugim.

Sicer pa so ameriške vojaške sile sporočile, da so v bližini Sindžara uničile dve vozili pripadnikov Islamske države. Kurdske sile so jih namreč obvestile, da skrajneži napadajo civiliste v vasi Kawju.

In medtem ko na terenu civilisti umirajo oziroma so deležni brutalnih izživljanj, svetovni politiki razpravljajo, kako naj ravnajo. Včeraj so zunanji ministri EU podprli oboroževanje iraških Kurdov s strani posameznih članic, ki se za to odločijo. Ministri so ob tem najostreje obsodili napade sunitskih skrajnežev in kršitve temeljnih človekovih pravic, pri katerih bi lahko šlo tudi za zločine proti človečnosti. Poleg tega so napovedali, da bodo preučili možnosti, kako skrajnežem preprečiti, da bi imeli koristi od prodaje nafte, ter pozvali evropsko zunanjo službo, naj zagotovi močnejšo prisotnost EU v Erbilu.

Francija je pri mobilizaciji Evrope v boju zoper skrajneže izredno aktivna. Na poziv k pomoči pri oboroževanju iraških Kurdov sta se pripravljeni odzvati tudi Velika Britanija in Češka. Pomoči Iraku z orožjem ne izključuje niti Nemčija. Večina članic je sicer zadržanih, med njimi nevtralne države Švedska, Avstrija in Irska.

Kaj pa Slovenija?

Slovenija je zavzemala stališče, da je v prizadevanjih za preprečitev humanitarne katastrofe in ohranitve enotnega Iraka začasno oboroževanje Kurdov politična nujnost, a da sama v tem trenutku ne načrtuje sodelovanja pri tem.

VS ZN: Skrajneži naj se takoj sami razorožijo in razpustijo

Varnostni svet Združenih narodov pa je soglasno sprejel resolucijo, ki obsoja nasilje islamskih skrajnežev v Iraku in Siriji, zahteva od držav članic ZN, da jim preprečijo dotok denarja in borcev ter grozi s sankcijami državam, ki resolucije ne bodo upoštevale. Resolucija sicer zahteva tudi, da se islamski skrajneži sami takoj razorožijo in razpustijo.

Britanski veleposlanik pri ZN Mark Lyall Grant je po sprejetju resolucije dejal, da je Varnostni svet ZN pokazal trdno enotnost. "Z grozo smo opazovali njihova surova dejanja – poskuse izbrisa celotnih skupnosti zaradi njihove vere, brezobzirno pobijanje, nezakonite usmrtitve, namerne napade na civiliste, in odvratno spolno nasilje proti ženskam in otrokom," je dejal Grant.

Ameriška veleposlanica Susan Power je dodala, da so zgodbe, ki nastajajo v zvezi z Isilom prave nočne more in oblikovala se je nova fronta teroristične grožnje z uničujočo človeško ceno. Rusija, ki je sicer podprla resolucijo, je z izjavo namestnika veleposlanika Petra Iljičeva vseeno opozorila, da resolucija ni podlaga za morebitno vojaško akcijo. Moskva se boji, da bi zahodne države resolucijo morda kdaj v prihodnosti uporabile kot izgovor za napad na Asada.

Na svoj račun je prišel sirski veleposlanik Bašar Džafari, ki je doslej predvsem lobiral Rusijo in Kitajsko, naj vložita veto proti predlogom resolucij zahodnih držav glede Sirije. Opozoril je, da je Sirija že dolgo časa svarila pred nevarnostjo islamistov in dodal, da je Asadov režim naraven partner mednarodne skupnosti v boju proti terorizmu.

Kdo so skrajneži Islamske države?

Sunitski skrajneži Islamske države Iraka in Levanta (Isil) so se iz Sirije, kjer so se borili proti režimu predsednika Bašarja Asada, prelili v Irak in zavzeli velik del ozemlja na severu države, vključno z drugim največjim mestom Mosul. Preimenovali so se v Islamsko državo in na osvojenem ozemlju ustanovili kalifat. Prebivalstvo osvojenih ozemelj, ki ni sunitsko, silijo v spremembo vere ali jih preganjajo z domov in pobijajo. Varnostni svet ZN jih je zaradi tega razglasil za grožnjo mednarodnemu miru in varnosti ter resolucijo sprejel po sedmem poglavju ustanovne listine, ki omogoča tudi uporabo sile. Poleg Isila resolucija zadeva tudi fronto Al Nusra v Siriji in druge skrajne skupine povezane s teroristično mrežo Al Kaida.