Si predstavljate dan, ko na evropskih cestah ne bi umrl niti en človek? Ko se ne bi zgodila nobena prometna nesreča z najbolj tragičnim koncem? Ob podatkih, da v povprečju na evropskih cestah vsak dan umre 70 ljudi, 370 pa je hudo poškodovanih, se to zdi težko dosegljiv cilj. A postavljen je in na nas je, da naredimo vse, da ga dosežemo.
Možnost, da bo voznik, ki uporablja telefon, udeležen v nesreči, je štirikrat večja, kot če telefona ne uporablja. Prostoročno telefoniranje ni veliko varnejše od navadnega.
Pobudniki projekta udeležence v prometu pozivajo, naj si vzamejo nekaj trenutkov in si zamislijo, s kakšnimi tveganji se soočajo, kakšna tveganja sami predstavljajo za druge in kako bi ta tveganja zmanjšali.
V Sloveniji letos že več kot 100 žrtev
Cilj je torej postavljen, kako daleč od njega smo, pa, žal, pričajo tudi slovenski podatki. Pretekli teden smo zabeležili že stoto letošnjo žrtev na slovenskih cestah. Leta 2015 je v istem obdobju umrlo 90, še leto prej 76 ljudi, kažejo podatki Zavoda Varna pot.
Že lani se je prometna varnost v primerjavi z letom prej poslabšala. Ceste so zahtevale 120 življenj, medtem ko je leta 2014 umrlo 108 ljudi. Letos obstaja resna bojazen, da bo končna številka še višja.
Podobno negativno statistiko beležijo tudi na Hrvaškem, kjer so imeli lani celo 62 smrtnih žrtev več kot leto prej. Umrlo je 432 ljudi.
V celotni Evropski uniji so ceste leta 2015 terjale 26 tisoč življenj. Poleg tega je bilo 135 tisoč ljudi hudo poškodovanih. Med njimi so moški, ženske in otroci, ki nikoli več ne bodo živeli, kot so pred usodnim dogodkom. Družbeni stroški (rehabilitacija, zdravstveno varstvo, materialna škoda itd.) smrtnih žrtev in poškodb se ocenjujejo na vsaj 100 milijard evrov, piše v marca objavljenem poročilu o varnosti evropskih cest, ki so ga sestavili na prometnem resorju Evropske komisije.
KOMENTARJI (140)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.