"Slovenija se je od začetka pogajala brez resnične želje, da se doseže za obe strani sprejemljiv dogovor. Njihova osnovna ideja je, da s političnim pritiskom in uporabo članstva v EU rešijo vprašanje tako, da Slovenija dobi teritorialni stik z odprtim morjem," je v pogovoru za hrvaški Vjesnik izjavil hrvaški zunanji minister Gordan Jandroković.

Slovenija se po njegovem mnenju pravni rešitvi spora o meji izogiba, ker verjetno predvideva, da sodišče ob spoštovanju mednarodnega prava ne bo odločilo v njeno korist, zato se zateka k metodi političnega pritiska.

Ključna sprememba člena 3

Jandroković je med drugim pojasnil, da je bila ključna sprememba v zadnjem predlogu evropskega komisarja Ollija Rehna, ki je bila za Hrvaško nesprejemljiva, v členu 3, v katerem se je odredba, ki je bila definirana kot točka B (režim uporabe relevantnih morskih prostorov in stika Slovenije z odprtim morjem), razdelila na B in C (spoj Slovenije z odprtim morjem in režim, ki se nanaša samo na relevantni morski prostor).

Dva dodatna predloga

Na vprašanje, kako sedaj naprej, ko so propadla Rehnova prizadevanja, je Jandroković spomnil, da je hrvaški premier Ivo Sanader javnosti predstavil dva dodatna predloga, ker, kot je dodal, je hrvaška stran dojela, da bo Slovenija zavrnila Rehnov predlog.

Po prvem predlogu bi državi sprejeli skupno izjavo, da ne ena ne druga stran s svojimi dokumenti ne prejudicirata meje. Po drugem pa bi državi skupaj zaprosili za mnenje pravnih služb Evropskega sveta in Evropske komisije, ali lahko dokumenti v pogajalskem procesu prejudicirajo mejo. S tema predlogoma bi bil povsem odpravljen strah Slovenije glede prejudiciranja meje v hrvaških pristopnih dokumentih, je zatrdil Jandroković.

Moč Carla Bildta

Vodja hrvaške diplomacije je glede pričakovanj do bodočega švedskega predsedstva EU in njenega zunanjega ministra Carla Bildta glede reševanja vprašanja hrvaškega zastoja pri približevanju EU poudaril, da je zelo pomembno, da "imamo osebo, ki razume Hrvaško in podpira njena prizadevanja, da postane 28. članica EU". "Prav v tem realizmu in izkušnjah je moč Carla Bildta," je Jandroković še dejal v pogovoru, objavljenem na spletni strani Vjesnika.