Poljska po sodbi glede begunskih kvot vztraja, da ne bo sprejela nobenega begunca

Sodišče EU je zavrnilo tožbi Slovaške in Madžarske proti kvotam za razporejanje beguncev po uniji. Sodišče je presodilo, da začasni mehanizem za obvezno premestitev prosilcev za azil dejansko in sorazmerno prispeva k obvladovanju posledic migracijske krize iz leta 2015 v Grčiji in Italiji.

Slovaška in Madžarska sta vložili tožbi proti Svetu EU, ker je septembra 2015 sprejel sklep, ki v pomoč Grčiji in Italiji pri obvladovanju migracijske krize določa premestitev 120.000 beguncev iz teh dveh držav v druge članice EU v dveh letih.

Odločitev se je sprejemala s kvalificirano večino, tako da sta bili Slovaška in Madžarska, ki sta poleg Češke in Romunije glasovali proti, preglasovani. Ker se s sklepom nista strinjali, sta sodišču v Luksemburgu predlagali razglasitev njegove ničnosti.

Državi sta svojo zahtevo utemeljili z argumenti, da so bile pri sprejemanju zakonodaje storjene procesne napake, da je bil sklep sprejet na napačni pravni podlagi ter da ni ne primeren ne nujen za rešitev migracijske krize.

Sodišče je tožbi Madžarske in Slovaške zavrnilo v celoti. Presodilo je, da uporabljena pravna podlaga institucijam EU omogoča sprejetje "vseh začasnih ukrepov, potrebnih za učinkovit in hiter odziv na izredne razmere zaradi nenadnega prihoda razseljenih oseb".

Ob tem sodišče ugotavlja, da začasni mehanizem za premestitev beguncev ni ukrep, ki bi bil očitno neprimeren za prispevanje k uresničevanju cilja izpodbijanega sklepa - pomagati Grčiji in Italiji pri obvladovanju posledic migracijske krize iz leta 2015.

Po tej odločitvi je pričakovati hitro nadaljevanje pravnega postopka proti Madžarski, Poljski in Češki zaradi nesolidarnosti v begunski krizi. Evropska komisija je to potrdila ob poročanju o izvajanju načrta za premeščanje beguncev po EU.

Če kršiteljice v prihodnjih tednih ne bodo spremenile pristopa, jih bo komisija tožila na Sodišču EU, je opozoril evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos, ki je sodbo pozdravil in znova pozval h okrepitvi prizadevanj v sklopu premeščanja beguncev.

Postopek proti Madžarski, Češki in Poljski zaradi nesodelovanja pri premeščanju beguncev v EU je trenutno v drugi fazi. Evropska komisija je trojici konec julija poslala drugi opomin in ji dala mesec dni časa za odgovor. Brez ustreznega odziva je naslednji korak tožba na Sodišču EU.

V ospredju je tudi vprašanje, kaj ta sodba pomeni za nadaljnje ukrepanje EU v begunski krizi. Začasni ukrep se izteče ta mesec, dogovora o stalnem mehanizmu solidarnosti, o katerem se članice pogajajo v sklopu azilne reforme, pa še ni na vidiku.

Komisar na to vprašanje v sredo ni dal jasnega odgovora. Dejal je le, da je sodba spodbudna, da nadaljujejo prizadevanja za zagotovitev bolj poštenega azilnega sistema in da bodo do konca leta dokončno dopolnili reformne predloge.

Avramopulos: Položaj danes in pred dvema letoma kot 'dan in noč'

Komisar Avramopulos je sicer v poročilu o izvajanju evropskih migracijskih načrtov položaj danes in pred dvema letoma opisal kot "dan in noč". EU po njegovih besedah vse bolj strukturirano upravlja migracije.

Čeprav se je EU pred dvema letoma zavezala k premestitvi 160.000 beguncev, nato pa je to ciljno številko zmanjšala na okoli 100.000, komisar izpostavlja, da se bo uspeh ukrepa merilo po tem, koliko oseb, upravičenih do premestitve, bodo članice dejansko premestile.

Na vprašanje, koliko oseb je še upravičenih do premestitve, komisar ni dal jasnega odgovora. V Grčiji je takšnih oseb trenutno 2800, še 2000 jih pričakujejo. V Italijo je v tem letu prišlo 7200 takšnih oseb, od katerih so jih le 4000 registrirali, je dejal.

Po najnovejšem, v sredo objavljenem poročilu komisije so članice doslej premestile 27.695 oseb, od tega 19.244 iz Grčije in 8451 iz Italije. Slovenija je po podatkih komisije sprejela 217 od predvidenih 567 oseb.

Avramopulos je znova poudaril, da se sam ukrep sicer izteče ta mesec, ne pa tudi obveznosti, ki izhajajo iz njega. To je kot neplačan račun, je v preteklosti večkrat opozoril komisar.

Odziv Madžarske: Politiki so posilili evropsko zakonodajo in vrednote

Madžarska meni, da je odločitev sodišča neodgovorna in da ogroža varnost vse Evrope. Madžarska bo prav tako uporabila vsa pravna sredstva proti tej absolutno nesprejemljivi sodbi, ki je po njegovem mnenju rezultat politične in ne pravne ali strokovne odločitve. "Politiki so posilili evropsko zakonodajo in evropske vrednote. Ta odločitev praktično in odprto uzakonja moč EU nad državami članicami," je dejal zunanji minister Peter Szijjarto.

"Če bo Evropska komisija še naprej vsiljevala institut obveznih kvot za preselitev, se bomo še naprej borili proti temu," je dodal madžarski zunanji minister. "Resničen boj se začenja zdaj. Uporabili bomo vsa pravna sredstva za zagotovitev, da ne bo sprejeta nobena odločitev o tem, kdo lahko vstopi na Madžarsko," je še dejal.

Poljska vztraja, da ne bo sprejela nobenega begunca

Poljska pa tudi po razsodbi Sodišča EU ne bo sprejela nobenega begunca v okviru obveznih kvot za razporejanje beguncev po uniji. "Pričakovala sem takšno odločitev, a to ne spremeni stališča poljske vlade glede migracijske politike," je v odzivu dejala poljska premierka Beata Szydlo.

Poljska vlada je doslej zavračala sprejem beguncem iz drugih držav EU zaradi varnostnih razlogov. Prejšnja poljska vlada je sicer podprla uvedbo obveznih kvot za razporejanje beguncev.

Zeman bi se raje odrekel sredstvom EU, kot sprejel migrante

Češki predsednik Miloš Zeman pa bi se raje odrekel subvencijam Evropske unije, kot da bi v državo sprejel begunce, je dejal v odziv na odločitev sodišča EU glede obvezne premestitve prosilcev za azil iz Italije in Grčije. Češka je namreč nasprotovala evropskemu načrtu za premestitev, vendar za razliko od Madžarske in Slovaške, ni vložila tožbe.

EU bo skušala prisiliti Češko, da sprejeme "več tisoč muslimanskih migrantov", tako da ji bo zagrozila z ukinitvijo subvencij, je dejal češki predsednik. "V najslabšem primeru je vedno bolje, da se odreče evropskim subvencijam, kot da sprejme migrante," je dodal.

Juncker: Solidarnost je dvosmerna cesta

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker pa je odgovoril na zahtevo madžarskega premierja Viktorja Orbana po povračilu stroškov za ograjo na južni madžarski meji, s katero je Madžarska zajezila migrantski tok čez svoje ozemlje. Kot je zapisal v pismu, je solidarnost dvosmerna cesta.

Evropska komisija je minuli teden sporočila, da je pripravljena preučiti zahtevo po povrnitvi polovice od 800 milijonov evrov, kolikor naj bi Madžarska porabila za postavitev ograje.

Juncker je v pismu Orbanu zapisal, da je Unija Madžarski že odobrila znatna sredstva za soočenje z migracijami, tudi za zaščito južnih madžarskih meja, ki so hkrati tudi zunanje meje EU.

Ob tem je opozoril, da se Madžarska ni vedno držala svojega dela dogovora. "Solidarnost je dvosmerna cesta. So časi, ko država članica lahko pričakuje pomoč, in časi, ko mora biti v zameno pripravljena dati svoj prispevek," je poudaril Juncker.

"In solidarnost ni jed po izbiri, ki jo je možno izbrati za upravljanje meja in zavrniti, ko gre za izpolnjevanje odločitev o premestitvi, ki smo jih sprejeli skupaj," je še dodal šef komisije.