Na območju, kjer sta do 11. septembra 2001 stala dvojčka WTC, danes pa je znano pod imenom Ground zero, ničelna točka, so svojci žrtev prebrali imena vseh, ki so umrli v napadu. Letos so bili za branje imen žrtev določeni bratje in sestre, medtem ko je lani ta čast pripadla staršem in starim staršem, leta 2003 pa otrokom žrtev 11. septembra. Imena 2749 žrtev napadov je bralo okoli 200 ljudi, ki jih je določil žreb, ostali sorodniki pa so medtem na kraju, kjer sta stala dvojčka WTC, položili cvetje.
Štiri minute molka
Slovesnost se je začela z dvigom zastave in minuto molka. Zbranim sta se ob tem na dvorišču Bele hiše pridružila tudi ameriški predsednik George Bush in podpredsednik Dick Cheney s soprogama. Po državi so zazvonili cerkveni zvonovi.
Prva minuta molka je nastopila ob 8.46 po lokalnem času, ko je prvo ugrabljeno letalo treščilo v severni stolp WTC, naslednja ob 9.30, ko je drugo letalo treščilo v južni stolp. Slednji se je prvi zrušil ob 9.59, ko je bila tretja minuta molka. Zadnja pa je bila ob 10.29, ko se je porušil še severni stolp WTC.
Prvi je zbrane nagovoril župan New Yorka Michael Bloomberg. Poleg žrtev terorističnih napadov na ZDA se je spomnil tudi tistih, ki so julija letos umrli v terorističnih napadih v Londonu, svoje sožalje pa je izrekel tudi prebivalcem ameriških zveznih držav, ki jih je prizadel orkan Katrina.
Spominska slovesnost tudi v New Orleansu
Pripadniki newyorške gasilske brigade, ki pomagajo odpravljati posledice orkana Katrina, so se udeležili maše v spomin na 343 kolegov, ki so umrli v ruševinah stolpov dvojčkov.
Manjša slovesnost je potekala tudi na travniku v Pennsylvaniji, kjer je umrlo 44 ljudi, ko se je ugrabljeno letalo zrušilo zaradi upora potnikov ugrabiteljem. Spomin na 184 žrtev pa so počastili tudi v Pentagonu v Washingtonu. Tam se je okoli 10.000 ljudi udeležilo pohoda svobode, s katerim so med drugim izrazili podporo ameriškim vojakom.
Američani še vedno prestrašeni
Štiri leta po septembrskih terorističnih napadih v ZDA se večina Američanov počuti še vedno ogrožene. Po raziskavi, ki so jo izvedli na raziskovalnem inštitutu Gallup ob sodelovanju s CBS News, je polovica vprašanih mnenja, da je stopnja ogroženosti ZDA na isti ravni kot 11. septembra 2001, 30 odstotkov pa jih meni, da so ZDA ogrožene še bolj, sta objavila ameriška televizija CNN in časnik USA Today.
Kljub tovrstnemu negativnemu mnenju pa še vedno okoli 60 odstotkov vprašanih zaupa administraciji predsednika Georgea Busha, da je sposobna zaščititi državljane ZDA pred terorističnim napadom.
Toda 57 odstotkov jih ne verjame, da bi jim bile oblasti v primeru terorističnega napada ali pa naravne katastrofe sposobne zagotoviti ustrezno pomoč, kar se je pokazalo v primeru divjanja orkana Katrina na jugu ZDA in počasnega odpravljanja posledic te velikanske ujme.
Američani so razdeljeni tudi glede poteka vojne proti terorizmu; 51 odstotkov jih je zadovoljnih, 49 odstotkov pa jih je nezadovoljnih. 40 odstotkov vprašanih je tudi zatrdilo, da se jim je življenje po 11. septembru 2001 zelo spremenilo in da ne pričakujejo več, da bi se jim življenje lahko vrnilo v normalne tire.
Po svetu se spominjajo
Žrtev napadov se spominjajo po vsem svetu. Papež Benedikt XVI. je tako med nedeljsko mašo pozval k odpravi sovraštva in izgradnji pravičnosti in miru. "Danes, 11. septembra, se spominjamo žrtev terorističnega nasilja po vsem svetu," je dejal sveti oče.
V Nemčiji so za žrtve 11. septembra in orkana Katrina priravili spominsko mašo v berlinski katedrali cesarja Wilhelma, ki so jo po bombnem napadu v drugi svetovni vojni le delno obnovili, kot spomin na zlo vojne.
V ruskem mestu Volgograd pa je približno 50.000 ljudi odšlo na cesto in oblikovalo 40 kilometrov dolgo človeško verigo in na ta način obeležilo obletnico napadov v ZDA. Demonstranti so vzklikali gesla: "Izbrali smo mir!" in "Ne terorizmu!".
