Srbski in drugi tisk o Miloševiću

Politika: Proces proti Miloševiću, ki ga je obtožnica bremenila genocida in zločinov proti človečnosti, je končan, vendar obtoženec nikoli ne bo spoznan za krivega. Medtem ko so uradniki sodišča v Haagu ter posamezni zahodni mediji v svojih komentarjih zatrjevali, da je Milošević v največji meri sam kriv za svojo smrt, ker naj ne bi hotel jemati zdravil in ker ni želel svoje obrambe prepustiti odvetnikom, je Rusija krivdo prevalila na Haag. Zadnji predsednik ZSSR Mihail Gorbačov je v soboto povedal, da je haaško sodišče ravnalo nečloveško, ker ga ni pustilo na zdravljenje v Moskvo, čeprav je Rusija podala vsa jamstva.

Večernje novosti: Ocene visokih predstavnikov v svetu o Miloševićevi smrti se gibljejo od "umrl je arhitekt vojne" do - "umrla je ena Srbija". Pravni svetovalci haaškega obtoženca pa zatrjujejo, da je Milošević umrl nedolžen, ker se je proces končal brez sodbe, kot tudi, da celotni dosedanji potek sojenja nima nobenega pomena. Vodstvo Miloševićeve stranke dvomi v razloge smrti in zahteva, naj bodo pri obdukciji navzoči tudi strokovnjaki iz Srbije.

Blic: Znano je, da je Milošević bolehal za hipertenzijo, ki so mu jo v Haagu slabo zdravili in ki so jo poleg tega spremljala pogosta nagla zvišanja krvnega tlaka, kar je samo po sebi zadosten povod za srčno ali možgansko kap. Milošević bi moral imeti zaradi tako hude bolezni veliko boljšo zdravstveno nego.

Glas javnosti: Ali ga je izdalo srce ali pa umorilo neustrezno zdravljenje. Milošević se je sicer pritoževal tudi nad postopki zdravnika pripora v Scheveningnu , ki dva meseca ni povečal pozornosti njegovim srčnim tegobam, namesto tega pa je v diagnozi navedel, da je obtoženec izčrpan. Miloševića je hudo prizadelo tudi ravnanje predsedujočega sodnemu senatu Patricka Robinsona, ki je nedavno dvakrat prekinil njegovo pritoževanje zaradi sklepa sodišča, da ga ne pusti na zdravljenje v Moskvo, končno pa mu je celo izključil mikrofon.

Tisk BiH, Hrvaške in Kosova

"Balkanski mesar umrl v haaški celici," je svoje bralce obvestil najbolj brani časnik v BiH Dnevni avaz. V podrobni predstavitvi trinajst let dolge Miloševićeve vladavine časnik ocenjuje, da je bila s smrtjo tega "arhitekta vojne" na nek način izigrana pravica, saj politik ni dočakal pravnomočne obsodbe. Kljub temu predstavlja takšen razplet neke vrste olajšanje za svojce žrtev njegove politike, ocenjuje časnik. Dnevni avaz je ob tem citiral odziv združenja Žene Srebrenice: "Božja volja je, da je odšel prav 11. v mesecu." Omenjeno združenje se namreč na ta datum vsak mesec zbere na mirnem shodu v Tuzli in zahteva pravico za svojce, ki so bili žrtve srbske ofenzive na Srebrenico 11. julija 1995.

"Bankir, politik, predsednik in zločinec," je na kratko predstavil življenjsko pot Miloševića sarajevski časnik Oslobodjenje. V njem eden najuglednejših novinarjev v BiH Gojko Berić poudarja, da smrt ne briše krivde za storjene zločine. "Njegova brezčutnost in prezir do lastnih žrtev nista imela mej. To je tisto, kar ga je spremenilo v pošast, okuženo s steklino oblasti," je zapisal novinar. Časnik izpostavlja dejstvo, da je haaško sodišče v samo nekaj dneh ostalo najprej brez najpomembnejše priče, nato pa še brez najpomembnejšega obtoženca. Pred tednom dni so namreč iz haaškega pripora poročali o samomoru nekdanjega voditelja hrvaških Srbov med vojno na Hrvaškem Milana Babića. "Glavna haaška tožilka Carla Del Ponte ne bi mogla dobiti hujšega udarca," je ocenilo Oslobodjenje.

Banjaluške Nezavisne novine, znane po ostrem nasprotovanju Miloševiću, ko je bil ta še na oblasti, so smrt nekdanjega srbskega in jugoslovanskega predsednika označile za zaključek nekega obdobja ter mogoče tudi nov začetek za Srbijo.

Z velikim naslovom "Smrt balkanskega rablja" je vest pospremil hrvaški Večernji list. V komentarju izpostavlja, da je kult Miloševića v samo nekaj letih razvrednotil vse dotedanje srbske idole in se pretvoril v njegovo vsesplošno idololatrijo. "Tvorec 'volje naroda', ki je več desetletij mesil množice in vojaške horde kot testo, je neobsojen končal v haaški luknji," je zapisal komentator časnika.

Da je Milošević umrl brez izrečene kazni, je izpostavil tudi Jutarnji list. "Takšna smrt v zaporu je zasluženi poniževalni konec najbolj hudodelske politične poti v Evropi v preteklih šestdesetih letih," je zapisal. Kot ugotavlja komentator časnika, je takšna rešitev najboljša, saj haaško sodišče ne predvideva smrtne kazni, Milošević kot "srbski diktator in začetnik vseh vojn na Balkanu" pa bi si jo prav gotovo zaslužil.

Veliko pozornosti so smrti Miloševića posvetili tudi vsi prištinski dnevniki v albanskem jeziku, ki izhajajo v nedeljo. Express v članku z naslovom "Pobegnil roki pravice" piše, da "ni nobene utehe, nobene besede, ki bi potolažila več tisoč družin s Kosova, iz BiH in Hrvaške". "Ni nobene besede za človeka, ki ga je dočakala pravična kazen," dodaja dnevnik, ki Miloševiča opisuje kot človeka s krvavimi rokami, ki je širil nasilje z voljo, pogosto pa tudi z morilskim zadovoljstvom.

Vodilni prištinski časnik v albanščini Koha Ditore izpostavlja, da ostajajo Miloševićevi zločini na Kosovu, v BiH in na Hrvaškem kljub njegovi smrti še vedno živi. Zato bi haaško sodišče po navedbah časnika moralo "sedaj zaključiti proces proti njemu s potrditvijo njegove krivde ali pa ga zapreti".

Kaj o smrti Miloševića piše evropski tisk?

NZZ: Za glavno haaško tožilko Carlo Del Ponte pomeni smrt Miloševića drugi najslabši možni razplet. Le še bolj nezadovoljivo bi bilo spoznanje obtoženca za nedolžnega, vendar pa s tem ni nihče resno računal. Proces se je vlekel že štiri leta, saj je haaško sodišče hotelo z njim določiti standarde in je včasih že kar pedantno ščitilo nedolžnost in druge pravice obtoženca, ki mu pripadajo vse dokler mu ni dokazana krivda. Zaradi tega je bil od treh ciljev sodišča dosežen le eden: mednarodno pravo je pridobilo na veljavi. Kar zadeva ostala dva cilja, pa je zgodovinska dokumentacija vojnih zločinov sicer obsežna, a še vedno nepopolna, medtem ko pravici nikakor ni bilo zadoščeno.

Corriere della Sera: Proces proti Slobodanu Miloševiću se je zaključil z višjo sodbo, nad katero sodniki niso imeli nadzora. Sojenje nekdanjemu predsedniku Srbije in ZRJ je eno najbolj kritiziranih na področju človekovih pravic. Nekateri vidijo v sodni dvorani v Haagu primer klasične represije zmagovalca nad poražencem. A če se je sodni proces vlekel kot jara kača, se je to dogajalo prav zato, ker je bila njegova naloga, da obtoženca vse do obsodbe obravnava kot nedolžnega. Zato ni mogoče govoriti o porazu.

Sunday Times: Številni bodo mislili, da je Milošević prevaral rablja, s tem ko je umrl, še preden ga je sodišče obsodilo. Nekateri bodo tudi čutili olajšanje, vključno mogoče s sedanjim srbskim vodstvom. Kljub temu je nedokončan proces veliko dosegel. Predstavitev dokazov je jasno pokazala, da je bil Milošević vir za kriminalno početje, katerega cilj je bil vzpostavitev etnično čiste Velike Srbije na ruševinah BiH in Hrvaške. Kazenski pregon je imel tudi terapevtski učinek na srbske politike. Številni, ki so prej simpatizirali s svojim nekdanjim voditeljem, so si po odkritju zabojnikov s trupli Albancev ter presenetljivih posnetkih grozljivega početja srbskih paravojaških enot v Srebrenici premislili.

Jyllands Posten: Milošević je umrl v jetniški celici. Le malo solz bo potočenih, ker ni več najhujšega vojnega zločinca v Evropi po koncu nacizma. Najbolj obžalovanja vredno je to, da mednarodna skupnost ni mogla obračunati z despotom, ki je v 90-ih letih pahnil v kaos celoten Balkan. Milošević je umrl, ne da bi se spravil z žrtvami in priznal svoje zločine. Pred sodišče je stopil kot trmast strahopetec. Ni bil sposoben prevzeti odgovornosti za odločitve, ki so vodile do smrti, opustošenja, pokolov in napadov v najhujši vojni v Evropi po koncu druge svetovne vojne.