V Taormini na Siciliji so se sestali voditelji skupine sedmih najrazvitejših držav sveta G7 - ZDA, Kanade, Francije, Velike Britanije, Nemčije, Italija in Japonske. Vsi žarometi so usmerjeni v nepredvidljivega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je doslej pošiljal mešane signale glede ključnih globalnih vprašanj, kot so odnosi z Rusijo in Iranom, Severna Koreja, Sirija, podnebne spremembe in trgovina.
Na vrhu je tudi predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. Kot je dejal pred začetkom vrha, so pred tokratnim vrhom največji izzivi v zadnjih letih.
"Brez dvoma bo to vrh z največ izzivi, saj imajo nekateri udeleženci zelo različna stališča o temah, kot so podnebne spremembe in trgovina," je dejal Tusk. Ob tem je pozval k enotnosti glede ohranitve temeljnih pravil mednarodnega reda. "Če naša skupina ne bo odločna in dovolj enotna, lahko razmere v svetu dejansko uidejo izpod nadzora," je še dejal predsednik Evropskega sveta.
Ob robu vrha sta se srečala francoski predsednik Emmanuel Macron in britanska ministrska predsednica Theresa May. Macron je ob tem izrazil popolno podporo britanskemu boju proti terorizmu. Mayeva se je zahvalila za solidarnost in ponovno izpostavila, da je bil nedavni teroristični napad v Manchestru "eden najhujših terorističnih napadov, ki smo jih doživeli". Tudi sama se je zavzela za skupen boj proti terorizmu.
Ameriški predsednik Donald Trump se je pred začetkom vrha sestal z japonskim premierjem Shinzom Abejem. Kot je dejal pred pogovori za zaprtimi vrati, se bo "težava vedno bolj vojaško razpoložene Severne Koreje rešila". "Gre za veliko težavo, svetovno težavo, a bo rešena," je še dejal pred začetkom pogovorov in pri tem ni omenil drugih podrobnosti.
G7 poziva internetne ponudnike k ukrepanju proti ekstremizmu
Voditelji G7 so pozvali internetne ponudnike in upravljavce družbenih omrežij, naj ukrepajo proti ekstremistični vsebini na svetovnem spletu. Obljubili so tudi okrepljen boj proti terorizmu po nedavnem terorističnem napadu v Manchestru.
"G7 poziva ponudnike komunikacijskih storitev in upravljavce družbenih omrežij, naj znatno okrepijo prizadevanja glede obravnave terorističnih vsebin," so zapisali voditelji v skupni izjavi. "Spodbujamo industrijo, naj nujno začne razvijati in deliti novo tehnologijo in orodja za izboljšanje samodejnega zaznavanja vsebine, ki spodbuja nasilje," so dodali voditelji.
"Naj ne bo dvoma: boj se premika z bojišča na internet," je kolegom sporočila britanska premierka Theresa May.
Skupina najbogatejših držav se je zavzela tudi za skupna prizadevanja pri sledenju in pregonu tujih borcev, ki so se porazgubili iz oboroženih konfliktov, na primer iz Sirije.
Glede podnebnih sprememb še vedno na nasprotnih bregovih
Voditeljem ni uspelo zbližati stališč glede podnebnih sprememb, saj ameriški predsednik Trump še razmišlja o stališču ZDA, je dejal italijanski premier Paolo Gentiloni. Zastoj na področju podnebnih sprememb pa se odraža tudi na področjih trgovine in migracij. S tem ko Trump še razmišlja o ameriškem stališču, "vprašanje pariškega podnebnega dogovora ostaja v zraku", je na tiskovni konferenci povedal Gentiloni, ki v Taormini na Siciliji gosti voditelje sedmih gospodarsko najrazvitejših držav.
Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, je italijanski premier sicer pred začetkom vrha G7 priznaval globoke delitve na področju podnebnih sprememb, vendar pa je na vrh prišel z upanjem, da bodo dosegli neko strinjanje. Od drugih se razlikuje predvsem stališče ameriškega predsednika, ki je v kampanji pred predsedniškimi volitvami obljubljal, da bo odstopil od pariškega podnebnega sporazuma, katerega cilj je omejiti globalno segrevanje. Trump se o odstopu še odloča, saj je obljubil, da bo najprej prisluhnil ameriškim partnerjem.
Zastoj na področju podnebnih sprememb pa se odraža tudi na drugih področjih, kot sta trgovina in migracije. O končni vsebini izjave o trgovini se sicer še pogovarjajo. "Vendar pa se zdi, da so današnje neposredne razprave osvetlile skupne poglede, na osnovi katerih lahko delamo," je dejal Gentiloni. V javnosti pa se je pojavil tudi že osnutek sklepne izjave glede migracij, v katerem piše, da imajo vlade "suvereno pravico" zapreti svoje meje in omejiti migracije. To je sicer v skladu s Trumpovo migracijsko politiko.
Vrh skupine G7 se bo zaključil v soboto, ko naj bi sprejeli tudi sklepno izjavo. Ta naj bi bila po navedbah italijanskih uradnikov dolga zgolj petino prvotno predvidene dolžine. Vendar pa ostaja še vprašanje, ali bodo voditelji soglasje o izjavi sploh dosegli. Diplomati bodo tako verjetno stališče usklajevali tudi ponoči.
Nemčija, članica G7 z največjim trgovinskim presežkom, in Francija, največja zagovornica boja proti podnebnim spremembam, bosta verjetno najglasneje nasprotovali ameriškim stališčem. Gostitelji Italijani bodo po pričakovanjih poskušali zgladiti razlike.
Italija je na dnevni red vrha uvrstila tudi migracije, terorizem in razmere v Libiji. Migrantski tok v smeri Evrope je najmočnejši ravno v Italiji, kamor je lani prispelo več kot 180.000 migrantov, letos pa jih pričakujejo še več. Oblasti v Rimu želijo zajeziti tok s stabilizacijo Libije, od koder izpluje večina čolnov z migranti.
Nekoč je bilo v skupini osem držav. Katera je izpadla?
G7 je bil nekoč G8, dokler iz skupine niso izključili Rusije zaradi priključitve ukrajinskega polotoka Krim leta 2014. Za zdaj nič ne kaže, da jo bodo sprejeli nazaj, bo pa sodelovanje z Moskvo kljub temu visoko na dnevnem redu vrha.
Rusija je eden glavnih igralcev pri vrsti aktualnih vprašanj, med drugim pri Severni Koreji, Siriji in Libiji. Zunanji ministri G7 so aprila zavrnili britanski predlog za uvedbo dodatnih sankcij proti Moskvi zaradi podpore sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu.
Ameriška politika do Rusije sredi preiskave o domnevnem ruskem vmešavanju v ameriške predsedniške volitve ostaja nejasna, iz Washingtona enkrat prihajajo ostri toni, drugič spet spravljivi.
KOMENTARJI (34)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.