Statistika napoveduje uspeh nestrankarskim kandidatom, nato mogoče vse koalicije

Leta 2008 so lokalne volitve potekale v 208 občinah, v mestni občini Koper in v občini Trebnje je namreč ustavno sodišče volitve zadržalo. Za županski položaj se je potegovalo 778 kandidatov, za 3323 svetniških mest pa 26.478 kandidatov. Za eno župansko mesto so bili tako v povprečju štirje kandidati, za eno svetniško mesto pa jih je bilo osem.

Izvoljenih je bilo 198 županov in 10 županj. Največ županskih mest, kar 41, je med strankami dobil SLS, daleč največ izvoljenih županov (70) pa je kandidiralo s podpisi volivcev. SDS je skupno dobil 33 županov, SD jih je imel 20, LDS 13, NSi 8 in DeSUS 3. Ostalim političnim strankam je pripadlo šest županskih mest, koalicijam strank pa 14.

Na preteklih lokalnih volitvah smo izvolili tudi 2593 občinskih svetnikov in 730 občinskih svetnic. Največ članov občinskih svetov med strankami je osvojil SDS, ki je imel 698 izvoljenih svetnikov, SLS jih je imel 415, SD pa 409.

V prvem krogu slavila več kot polovica županov

Udeležba je približno 50-odstotna. Že v prvem krogu je bilo izvoljenih 134 županov, od tega šest v mestnih občinah, in sicer v Ljubljani, Mariboru, Celju, Murski Soboti, Velenju in Slovenj Gradcu.

V Ljubljani je bil ponovno izvoljen Zoran Janković (64,79 odstotka glasov), ki je kandidiral s podporo volivcev. V Mariboru in Celju sta nov mandat dobila kandidata SLS, in sicer Franc Kangler (50,41 odstotka) in Bojan Šrot (67,63 odstotka). Prvi krog je prinesel župana tudi Murski Soboti, kjer je s podporo SLS, NSi, DeSUS in skupine volivcev ponovno zmagal Anton Štihec (54,81 odstotka). V Velenju je slavil kandidat SD Bojan Kontič (57,17 odstotka), v Slovenj Gradcu pa takratni župan Matjaž Zanoškar (63,94 odstotka), ki je kandidiral s podporo skupine volivcev.

Štiri mestne občine pa so župana dobile šele v drugem krogu. V Kranju je zmagal kandidat Stranke za napredek krajevnih skupnosti Mohor Bogataj (55,07 odstotka glasov), v Novi Gorici pa kandidat LDS Matej Arčon (64,11 odstotka). Kandidat Zveze za Dolenjsko in SLS Alojzij Muhič je zmagal v Novem mestu (56,03 odstotka), na Ptuju pa kandidat LDS Štefan Čelan (54,15 odstotka).

Lokalne volitve v občini Trebnje so izvedli aprila 2011, ko so po odstopu polovice svetnikov potekale tudi predčasne volitve v občini Moravče. V Kopru so redne lokalne volitve izvedli šele julija 2011, županski mandat pa je dobil Boris Popovič z listo Koper je naš. Prve lokalne volitve v novi občini Ankaran pa bodo letos.

Zaradi izvolitve županov v parlament tudi nadomestne volitve

Leta 2012 so morali v enajstih občinah izvesti tudi nadomestne županske volitve, ker so bili njihovi župani na predčasnih volitvah v državni zbor izvoljeni za poslance. V Mariboru pa so nadomestne volitve po odstopu takratnega župana Franca Kanglerja, izvedli leto pozneje. Izvoljen je bil nestrankarski kandidat Andrej Fištravec.

Na tokratnih volitvah v Mariboru se bo za župana in mestni svet potegovala tudi Kanglerjeva Županova lista, ki jo je prejšnji župan ustanovil pred zadnjimi lokalnimi volitvami leta 2010. Takrat so se mu pridružili tudi člani stranke SLS, saj je bil tudi sam njen član.

Kangler in Fištravec v zaplet z imenom

Zapletlo pa se je, ko je bil Kangler po množičnih protestih konec leta 2012 prisiljen odstopiti. Kangler je bil namreč izključen iz stranke SLS, iz imena liste, ki se je pred protesti imenovala še Županova lista in SLS, pa so črtali SLS. Tudi lista je razpadla na Županovo listo in na SLS.

Polemike o imenu so se v zadnjih dneh spet obudile. V volilnem štabu sedanjega župana Andreja Fištravca menijo, da lahko takšno poimenovanje volivce zmede. Zato so pri Uradu RS za intelektualno lastnino sprožili postopek registracije znamke Županova lista. Postopek še teče in pred volitvami najverjetneje ne bo zaključen.

Poleg Županove liste bo na volilnih lističih v Mariboru tudi Lista župana Andreja Fištravca. Ker nimajo drugih pravnih sredstev, bodo Županovo listo prek odvetnika pisno pozvali k spremembi imena.

Na lokalni ravni možne vsakršne koalicije

Praksa po Sloveniji sicer kaže, da povezovanje strank in list na lokalni ravni nima veliko skupnih značilnosti s povezovanjem na državni ravni. Na lokalni ravni so bolj pomembni projekti za skupno dobro, so možne vsakršne koalicije, trendi pa kažejo nastop vse več nestrankarskih županov in list. Ti postajajo pomemben dejavnik koalicij.

Mirko Haček s Fakultete za družbene vede, ki dobro pozna dogajanje na lokalni ravni, izpostavlja celo, da na lokalni ravni ni nobene vzporednice s koalicijami na državni ravni.

Tretji dejavnik na lokalni ravni, ki ga na državni ravni ni, pa so neodvisni oz. nestrankarski kandidati. "To pa je pomemben faktor na lokalni ravni, ker so zelo uspešni. Tako pri županskih volitvah kot zadnje čase tudi pri volitvah v občinske svete," pravi Haček in dodaja, da so neodvisni kandidati in liste ponekod celo prevladujoči dejavnik v koalicijah občinskih svetov.

Pravi, da bi lahko tudi letos neodvisni oziroma nestrankarski kandidati spet pobrali največ županskih mest in da bodo zelo različne neodvisne in nestrankarske liste najuspešnejša sila v občinskih svetih. Za povezovanje na lokalni ravni je po njegovih besedah najbolj značilno programsko sodelovanje, pri čemer gre tudi za povezovanje za posamezen projekt.