V Veliki Britaniji in Španiji so v soboto zvečer potekali protesti proti morebitnemu sodelovanju držav v vojaškem posredovanju v Siriji. Na protestih v Londonu se je zbralo 5000 ljudi, enako tudi v Madridu, v Barceloni pa 3500. O manjših protestih so poročali tudi iz drugih španskih mest.
V okviru okrepljenih prizadevanj za boj proti džihadistom Islamske države v Siriji in Iraku po pariških terorističnih napadih, ki so 13. novembra zahtevali 130 življenj, je na prošnjo Francije britanski premier David Cameron v četrtek v parlamentu pozval k podpori britanskega sodelovanja v letalskih napadih na položaje IS v Siriji. Parlament naj bi o tem odločal že prihodnji teden.
London v letalskih napadih na položaje skrajnežev že sodeluje v Iraku, a Britanci še vedno niso pozabili sodelovanja v posredovanjih v Iraku in Afganistanu, proti čemur je leta 2003 na ulicah Londona protestiralo več sto tisoč ljudi.
V Londonu je v soboto zvečer več tisoč ljudi nosilo napise: Ne bombardirajte Sirije, Ne dolivajte olja na ogenj.
"V Parizu se je zgodila strašna tragedija, a je odgovornost vlade, da na to odgovori, ne pa da samo reče, da bomo bombardirali," je pojasnila Lindsey German iz koalicije Ustavi vojno. "Pozivamo, naj ne storijo enake napake kot v Iraku," je dodala.
Cameron je sicer v soboto ponovil stališče, da bi bilo sodelovanje Velike Britanije v letalskih napadih pravilna odločitev.
Proti vojaškemu posredovanju v Siriji je v soboto zvečer protestiralo tudi okoli 5000 ljudi v španski prestolnici Madrid. Mnogi Španci namreč mislijo, da so bili teroristični napadi mednarodne teroristične mreže Al Kaida v Madridu leta 2004, ki so zahtevali 191 življenj, odgovor na sodelovanje Španije v posredovanju v Iraku.
Pred bližajočimi se volitvami 20. decembra sicer konservativna vlada premierja Mariana Rajoyja še ni sprejela nobene odločitve.
Nemci gredo nad Sirijo
Nemčija načrtuje, da bo za podporo nemškim izvidniškim letalom v Siriji napotila okoli 1200 vojakov, je danes za nemški časnik Bild am Sonntag dejal načelnik generalštaba nemške vojske, general Volker Wieker. To bi bila največja misija nemške vojske v tujini.
"Z vojaškega vidika bi bilo za letala in ladjo potrebnih 1200 vojakov," je dejal in pojasnil, da bi se misija po odobritvi zelo hitro začela. Dodal je, da želi vlada mandat za misijo dobiti še letos.
Berlin je v četrtek Franciji za pomoč pri okrepljenem boju proti džihadistom Islamske države v Siriji, za kar je zaprosila članice EU po terorističnih napadih v Parizu, ponudil izvidniška letala tornado, pomorsko fregato, dobavo goriva med letom ter satelitske fotografije.
Wieker je pojasnil, da bi v misiji sodelovalo od štiri do šest letal, ki bi snemala razmere na terenu tudi v slabem vremenu in ponoči.
Na vprašanje, zakaj Nemčija ne želi sodelovati v letalskih napadih, je dejal, da ima mednarodna koalicija za ta namen že dovolj sil in sredstev. "Potrebujejo izvidništvo na terenu, tako da bodo te sile učinkovito nameščene. Naši tornadi lahko na tem področju veliko prispevajo," je pojasnil.
Dodal je, da potekajo pogovori s Turčijo in Jordanijo, da bi nemška letala namestili v turškem Incirliku, ki je oporišče tudi za ameriška letala, kot tudi v Amanu.
Nemčija po drugi svetovni vojni le nerada pošilja svoje vojake v tujino, sodeluje pa v misijah z mandatom ZN na Balkanu in drugod ter v silah zveze Nato v Afganistanu.
Nemčija ne sodeluje v letalskih napadih na položaje IS v Siriji in Iraku, kjer delujejo večinoma ameriška in francoska letala.
KOMENTARJI (44)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.