Število smrtnih žrtev potresa v Indijskem oceanu in posledičnih popotresnih valov v južni in jugovzhodni Aziji se je po podatkih Mednarodnega odbora Rdečega križa (ICRC) povišalo na 23.700, nekateri mediji pa poročajo celo o več kot 26 tisoč žrtvah. Bojijo se, da bo žrtev ob številnih pogrešanih in več 10 tisoč ranjenih še več.
Znanstveniki so opozorili, bi bilo število žrtev morda manjše, če bi bili Indija in Šrilanka del mednarodnega sistema za zgodnje opozarjanje pred nevarnostjo cunamijev. Znanstveniki so sicer zabeležili močan potresni sunek, vendar pa ker v tem območju ni senzorjev, ki bi napovedali gibanje popotresnih valov, niso mogli napovedati ničesar in tako tudi ne opozoriti prebivalcev na obalnem območju. Morilski cunamiji so na obale Indije in Šrilanke pridivjali s hitrostjo okoli 500 kilometrov na uro.
Posledice hudega potresa z močjo 9 stopnje po Richterjevi lestvici so v Aziji pomagale očiščevati tudi vojaške enote. Vojaki so iskali umrle celo po drevesih, medtem ko so številne družine objokavale smrti svojcev in prijateljev.
Južna Azija, sicer idilično obmorsko okolje s palmami, se je spremenila v prizore smrti in opustošenja, saj so uničujoči valovi, ki jih je povzročil najmočnejši potres v zadnjih 40 letih, brez usmiljenja kosili smrt po Indonezijskih otokih, pričenši s Sumatro.
"Smrt je prišla z morja. Valovi so nas neprestano lovili in nam bili za petami. Kot za šalo nam je ujma odnesla naše domove. S čim smo si to zaslužili?" se je spraševal eden od očividcev.
Deroča voda je narasla za več kot 10 metrov, ki je po seboj kosila hiše, razbijala ribiške ladje, odnašala avtomobile, kopalce in ribiče pa posrkala z obale naravnost v morje. Posledice nedeljske katastrofe so čutili tudi v Afriki. Na Šrilanki so bili cunamiji visoki več kot 14 metrov in so segli kar kilometer v notranjost, s seboj pa so nosili ribiške ladje, pred seboj pa rušili hiše. Na Maldivih se še vedno trudijo vzpostaviti komunikacijo z manjšimi otoki, na katerih so visoki valovi počitniške hiše zravnali z zemljo.
Najhuje je bilo na Šrilanki, kjer so zabeležili preko 12.000 umrlih. Iz Indije poročajo o več kot 7.100 mrtvih, v Indoneziji najmanj 4.730, v južnih predelih Tajske pa naj bi bilo mrtvih čez 840 ljudi, več kot 7.000 je ranjenih. V Maleziji je mrtvih 52 ter okoli 200 ranjenih, na Maldivih 43, v Mjanmaru 12, v Bangladešu dva in na Sejšelih tri.
Smrtne žrtve je katastrofa zahtevala tudi na afriški celini. V Somaliji so zaradi cunamijev z obličja zemlje izginila celotna mesta in vasi, več sto ljudi pa je izgubilo življenje. Natančno število mrtvih še ni znano.
Prizadetim območjem grozi ekološka katastrofa
Oblasti ob tem opozarjajo še na problem plenjenja in širjenja nalezljivih bolezni. Šrilanške oblasti so na obalna območja napotile okoli 25.000 vojakov, ki naj bi pomagali pri zagotavljanju reda in miru. Zaradi neznanskega števila mrtvih, saj so trupla že začela razpadati, grozi tudi ekološka katastrofa. Nevarno so se namreč znižale zaloge pitne vode, ki so na razpolago vsem preživelim prebivalcem.
Ogromna gmotna škoda
Po besedah generalnega podsekretarja ZN za humanitarne zadeve Jana Egelanda je azijska katastrofa povzročila tudi za več milijard ameriških dolarjev škode, zato bo za odpravo posledic potrebna "največja operacija" nudenja humanitarne pomoči v zgodovini Združenih narodov.
"Obseg škode se meri v milijardah dolarjev. Najverjetneje bo potrebnih veliko milijard dolarjev," je povedal Egeland.
Šrilanška predsednica priznala, da niso bili pripravljeni
Šrilanška predsednica Čandrika Kumaratunga je priznala, da Šrilanka ni bila pripravljena na popotresne valove oziroma cunamije. "Še nikoli nismo doživeli česa takega. Šrilanke še nikoli v zgodovini niso prizadeli cunamiji ali potres, zato na to nismo bili pripravljeni. Vse, kar trenutno lahko storimo, je, da prebivalce evakuiramo na višje ležeča območja, jim damo hrano in vodo ter čakamo, da voda upade," je dejala predsednica.
Pomoč prihaja iz povsod
Na pomoč so začele prihajati tudi mednarodne enote prve pomoči. Na najbolj ogrožena področja so poslali svoje ekipe, pripomočke in denarno pomoč. Humanitarna pomoč praktično prihaja s celega sveta. ZDA so obljubile, da bodo sprostile še dodatnih 15 milijonov pomoči, potem ko so že priskrbele 400.000 ameriških dolarjev. Na Šrilanko in na Tajsko bo z letalom, ki bo na prizadeta območja dostavilo humanitarno pomoč, odpotoval francoski zunanji minister Michel Barnier. Z letalom, na katerem bo poleg ministra zdravniško osebje in uslužbenci francoskega zunanjega ministrstva, bodo na prizadeta območja prepeljali šotore, odeje, priprave za čiščenje vode ter drugi material. Na Šrilanko je iz Francije sicer že odpotovalo eno francosko letalo s humanitarno pomočjo, na katerem je bilo kakih sto francoskih reševalcev.
Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je v imenu komisije in svojem imenu že izrekel sožalje družinam žrtev katastrofalnega potresa. Sožalje je izrazilo tudi nizozemsko predsedstvo Evropske unije in obljubilo pomoč "v kakršnikoli obliki". Na tragedijo se je odzval tudi predsednik Evropskega parlamenta Josep Borrell, ki je izrazil pretresenost, v imenu parlamenta pa je prizadetemu prebivalstvu ter svojcem žrtev, "med katerimi je tudi več evropskih turistov", izrazil "iskreno sožalje in solidarnost".
V Aziji od 250 do 300 slovenskih državljanov
V južni in jugovzhodni Aziji je od 250 do 300 slovenskih državljanov. Na Tajskem jih je približno 60, na Šrilanki med 50 in 80, v Indiji 50 ter nekaj tudi v Indoneziji in na posameznih otokih. Po do sedaj zbranih podatkih slovenskega zunanjega ministrstva med njimi ni smrtnih žrtev ali ranjenih, z večino pa je ministrstvo vzpostavilo stik, je povedal v. d. generalnega direktorja Direktorata za mednarodno pravo in zaščito interesov na MZZ Andrej Šter. V največjem tajskem letovišču na otoku Phuket, ki sta ga prizadela tako potres kot cunami, živi Slovenec, gospod Hubert Oroszy, ki je povedal, da po podatkih, ki so mu dosegljivi, med žrtvami in ranjenimi ni Slovencev.
Kot je še opozoril Šter, so omenjene informacije le delne, saj bo lahko ministrstvo o dokončnih sklepalo le na podlagi informacij turističnih agencij, držav, ki izdajajo slovenskih državljanom vstopne vizume, ter na podlagi izjav znancev in sorodnikov.
MZZ je uspelo vzpostaviti stik z večino slovenskih državljanov, razen s štirimi. Slovenski državljani bodo po podatkih ministrstva tako kot drugi turisti izkoristili svoje bivanje v južni in jugovzhodni Aziji v celoti in se bodo vrnili domov ob predvidenem času.
Letalski promet poteka normalno
Po zadnjih informacijah poteka letalski promet v južni in jugovzhodni Aziji normalno, kljub temu pa so posledice potresa na nekaterih območjih katastrofalne. Zato je v vladni proceduri že predlog o nujni humanitarni pomoči, ki jo bo Slovenija posredovala najverjetneje skupaj z drugimi državami EU, je še pojasnil Šter.
Med žrtvami tudi tuji turisti
Med žrtvami so tudi številni turisti, več tujcev pa še pogrešajo. V katastrofi naj bi življenje izgubilo najmanj 23 Skandinavcev, več sto jih pogrešajo. Še vedno pogrešajo 40 turistov s Cipra in 15 z avstrijske Koroške. Samo na Šrilanki so popotresni valovi po začasnih podatkih terjali življenja več kot 70 turistov. Britansko zunanje ministrstvo je potrdilo smrt 15 Britancev, italijansko smrt 11 Italijanov, 100 pa jih še pogrešajo. Pogrešajo šest Avstralcev, umrla sta dva Belgijca, 17 jih pogrešajo, življenje so izgubili dva Danca, trije Francozi, štirje Nemci, devet Japoncev, en Novozelandec, 10 Norvežanov, dva Južnoafričana, osem Američanov, 10 Švedov in en državljan Tajvana. Med pogrešanimi so še trije Portugalci, dva Južnoafričana in 18 državljanov Južne Koreje. Izraelsko zunanje ministrstvo podatkov o morebitnih žrtvah med njihovimi državljani še nima, vendar je na prizadetem območju še 500 Izraelcev, ki se po katastrofalnih cunamijih še niso javili.
Tujci sicer množično zapuščajo sicer priljubljene božično-novoletne destinacije. Mnogi med njimi verjamejo, da so preživeli le zaradi čudeža. Na letališče v Rimu je že prispelo na stotine turistov, britanski čarterji, ki so sicer ob tem letnem času razprodani, zdaj letijo proti prizadetim območjem prazni. Vračajo s turisti, ki so jih k sreči še pravi čas evakuirali. Medtem pa številni svojci še vedno nimajo podatkov, kaj se je zgodilo z njihovimi bližnjimi.
