'Nova doba čezatlantske enotnosti'

Ameriški predsednik George Bush je ob nadaljevanju svoje turneje v Parizu opomnil, da morata biti ZDA in Evropa v Afganistanu neomajni in ne smeta dovoliti, da bi bil znova oporišče teroristov. Zaveznice je pozval, naj stojijo ob strani Afganistanu, kjer so prizadevanja pogosto v senci iraške vojne.

Ena glavnih prioritet Busheve poslovilne evropske turneje je prav Afganistan, saj si je prizadeval pri gostiteljicah doseči večji angažma v tej državi tako v denarju kot enotah. Ob tem je pozdravil zavezo francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, da bo Francija poslala v Afganistan dodatne enote. Ponovno je izrazil prepričanje, da je mirovni dogovor na Bližnjem vzhodu mogoč še letos. "Trdno verjamem, da je s primernim vodstvom in pogumom mirovni dogovor mogoče doseči še to leto," je povedal med svojim govorom na sedežu Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v Parizu.

Spregovoril je tudi o odnosih med ZDA in Evropo, pri čemer je poudaril, da v trenutnih voditeljih, kot so italijanski premier Silvio Berlusconi, britanski premier Gordon Brown, nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Sarkozy, vidi znamenja "nove dobe čezatlantske enotnosti". "Vidim predanost močni Evropi, ki postavlja v ospredje vrednote svobode tako znotraj kot zunaj svojih mej," je povedal in pozval svoje evropske zaveznice k širjenju demokracije.

Strogi varnostni ukrepi v Vatikanu

Sicer pa je Papež Benedikt XVI. Busha sprejel v srednjeveškem stolpu v vatikanskih vrtovih, kar ni običajen protokol. To je namreč poseben prostor, kjer papež moli in sprejema samo posebne goste. Bush naj bi bil ob tem počaščen, saj je "velik papežev oboževalec in ga močno spoštuje", je povedala vodja protokola v Beli hiši Nancy Goodman Brinker. Dodala je, da ameriški predsednik "popolnoma podpira katoliško cerkev in vsa papeževa prizadevanja za mir, izobrazbo in boj proti lakoti v sodelovanju s svetovnimi voditelji".

Voditelja se sicer strinjata tako glede nasprotovanja splavu, poroki homoseksualcev in raziskavam na zarodnih celicah, glede vojne v Iraku, smrtne kazni in ameriškega trgovinskega embarga proti Kubi pa si nista najbolj enotna. Papež je posebej zaskrbljen glede položaja kristjanov v Iraku in strogih zasliševalnih metod ameriške obveščevalne agencije Cie.

Varnostni ukrepi so bili zaradi srečanja še bolj strogi kot sicer: policija je nadzirala ulice, protiteroristični ostrostrelci so bili postavljeni na okoliške zgradbe, nekatere ulice pa so bile celo zaprte, če bi Bush slučajno moral pobegniti v primeru nevarnosti. Predstavnik vatikanskih varnostnih služb Domenico Giani je še povedal, da sta bili osnovani dve stalni protiteroristični enoti, ki naj bi v času obiska sodelovali z italijanskimi in ameriškimi varnostniki.

Nad vsemi temi posebnimi pripravami naj sicer ne bi bili navdušeni vsi. Nekaterim monsinjorjem gre namreč v nos dejstvo, da je toliko truda namenjenega nekomu, ki je gladko ignoriral opozorila pokojnega Janeza Pavla II. glede invazije na Irak.