Svetovne sile so dosegle dogovor o ambicioznem načrtu za končanje sovražnosti v Siriji v tednu dni in okrepitvi dostopa do humanitarne pomoči, je po pogovorih visokih predstavnikov 17 držav v Münchnu sporočil ameriški državni sekretar John Kerry, ki je skupaj z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom gostil pogovore. Namen prekinitve sovražnosti je obnova mirovnega procesa in ustavitev eksodusa sirskih civilistov.
Končanje sovražnosti naj bi veljalo za vse vpletene strani, ne pa tudi za skrajneže terorističnih skupin Islamska država in Fronta al Nusra.
Že ta teden bodo začeli dostavljati pomoč
Članice mednarodne podporne skupine za Sirijo so se na intenzivnih večurnih pogovorih tudi dogovorile za takojšnjo pospešitev in povečanje dostave humanitarne pomoči, je sporočil Kerry.
Dodal je, da bodo začeli dostavo pomoči izvajati ta teden, najprej na območja, kjer je ta najbolj potrebna, med drugim v vrsto obleganih vasi, nato pa vsem ljudem po Siriji, še posebej v obleganih in odročnih krajih.
Na območju Alepa je ujetih še ogromno civilistov. Zaradi napadov obstaja velika verjetnost, da bodo kmalu popolnoma odrezani od osnovnih življenjskih potrebščin. Mesto je z vseh strani obkroženo z različnimi oboroženimi skupinami, območje pa še bombardirajo Rusi. Turki so v zadnjih dneh dovolili, da ranjeni civilisti vstopijo v državo, kjer jim nudijo zdravniško oskrbo, drugi pa so nastanjeni v begunskih taboriščih tik ob turški meji:
Hundreds of thousands of Syrian civilians in Aleppo are under threat of being cut off from basic food supplies.
Posted by IHH Humanitarian Relief Foundation on Thursday, 11 February 2016
ZDA in Rusija bosta vodili podrobnosti končanja sovražnosti
Cerar je opozoril še na problem ksenofobije, tako v Evropi kot v Sloveniji. "Nikakor ne sme prevladati prepričanje, da so migranti avtomatično nevarni ali teroristi, veliko ljudi prihaja iz resnične stiske, nekateri v strahu za golo življenje," je dejal. Nerazumljivo pa se mu zdi tudi, da poskušajo nekateri z migrantsko krizo nabirati politične točke.
Kerry je ob tem opozoril, da bodo rezultate dogovora ocenjevali na podlagi dogajanja na terenu in ne po besedah na papirju.
Lavrov pa je izpostavil, da je zdaj na sirski vladi in sirski opoziciji, da sprejmeta ustrezne ukrepe, medtem ko lahko oni vplivajo nanje. Pojasnil je, da bosta ZDA in Rusija vodili podrobnosti končanja sovražnosti, ki ga je označil kot "prvi korak do bolj trajne prekinitve ognja".
Zahod sicer zahteva tudi takojšnje končanje ruskih letalskih napadov, ki že deset dni spremljajo obsežno ofenzivo sirskih vladnih sil proti upornikom v Alepu, ki je povzročila eksodus več deset tisoč ljudi. Zahod namreč podpira zmerno opozicijo, predvsem Sirsko svobodno vojsko, ki je bila prva žrtev ruskih bomb.
V Ženevi bodo tedenski sestanki
V Ženevi se bo danes sestala delovna skupina pod vodstvom Združenih narodov, ki bo uresničevala humanitarni del doseženega dogovora. Srečevala se bo enkrat tedensko.
Pogajanja brez ultimatov in predpogojev
Mirovna pogajanja o Siriji, ki so jih prekinili v začetku meseca zaradi omenjene ofenzive na Alep, se bodo nadaljevala, takoj ko bo mogoče, je še povedal Kerry. Lavrov pa je dodal, da se morajo pogajanja nadaljevati brez ultimatov in predpogojev.
Moskva predvsem zavrača, da bi bil pogoj odhod sirskega predsednika Bašarja al Asada z oblasti, medtem ko Zahod vztraja, da z njim na oblasti ni mogoča trajna rešitev za Sirijo. Sirska opozicija pred nadaljevanjem pogajanj, ki je za zdaj predvideno 25. februarja, zahteva konkretno izboljšanje humanitarnih razmer in končanje bombardiranj.
Asad vzorke za begunsko krizo naprtil tudi EU
Asad je sicer v intervjuju za AFP dejal, da je še vedno odločen, da bo zavzel dele države, kjer je vlada izgubila nadzor. Ob tem je opozoril, da to lahko traja še dalj časa. Kljub temu, da poudarja, da podpira mirovna pogajanja, ne bodo prenehali boja zoper terorizem. Sam se boji morebitnega posredovanja Turčije in Savdske Arabije, ki sta podpornici uporniške opozicije, pravi. To bi lahko otežilo pogajanja.
Obdregnil se je tudi ob situacijo z begunci, ki so v Evropo zbežali iz Sirije. Evropa mora po njegovem mnenju prenehati s podporo teroristov v njegovi državi, saj se bodo le tako ti ljudje vrnili. Očitke Združenih narodov o vojnih zločinih zavrača. Pravi, da gre za politično diskreditacijo ter da ni dokazov.
Ljudje še naprej bežijo, opozarjajo Zdravniki brez meja:
People will continue to risk their lives in search of safety and protection, no matter the obstacles. How many deaths...
Posted by Doctors Without Borders/ Médecins Sans Frontières (MSF) on Thursday, 11 February 2016
Human Rights Watch opozarja na razmere na grško-makedonski meji. Zaznali so tudi, da se pripadniki obmejnih organov nasilno vedejo do civilistov, na območju pa je tudi veliko tihotapcev, ki prežijo na njih:
Desperate people, denied the right to move on, beaten by border guards if they try to cross, and preyed upon by...
Posted by Human Rights Watch on Thursday, 11 February 2016
Grošelj: Še zadnja priložnost za mir v Siriji, sicer grozi vsesplošna vojna na Bližnjem vzhodu
Dogovor o prekinitvi sovražnosti v Siriji je po mnenju obramboslovca Klemna Grošlja še zadnja priložnost poiskati mirno rešitev, sicer grozi vsesplošna vojna na Bližnjem vzhodu. Ta bi namreč sledila vojaški intervenciji Savdske Arabije v Siriji. Natov angažma v Siriji v tem trenutku odsvetuje.
Kot je spomnil, sta Savdska Arabija in deloma tudi Turčija v zadnjem času dali jasno vedeti, da bosta - če se bodo zadeve še naprej razvijale tako, kot se, ko sile predsednika Bašarja al Asada ob podpori Irana, različnih milic, Rusije in še koga uspešno prevzemajo pobudo na bojišču - aktivno posegli v vojno v Siriji.
Če bi koalicija sunitskih arabskih držav aprila res vkorakala v Sirijo z do 200.000 vojaki, kot se ugiba, potem poti nazaj ne bi bilo več, svari Grošelj. Sledil bi namreč vdor Irana v Irak in naprej proti Siriji, posredovati bi morala Turčija, da prepreči nastanek kurdske države, kaos in boji bi se razširili, lahko tudi na sever Afrike in proti Srednji Aziji.
"To je geopolitičen spopad za vpliv, za ozemlje, za moč in vložki v ozadju so ogromni," opozarja Grošelj. Med svetovnimi velesilami po njegovem sicer politična volja za mirno rešitev obstaja, vsaj na načelni ravni, saj se ne želijo zaplesti v medsebojen spopad. A to, ali bo prišlo do konkretizacije te volje na terenu v Siriji, ni le v rokah teh sil.
Poleg ravni velikih sil namreč obstajata še raven regionalnih sil - Turčije, Savdske Arabije in Irana, pa tudi Izraela in Egipta - in pa mikroraven, pri kateri gre za posamezne akterje na terenu v Siriji, ki jih je ogromno in zasledujejo povsem različne interese.
Še posebej na tej mikroravni se utegne zaplesti in bi lahko spodnesla prizadevanja "velikih" za mirno rešitev, svari Grošelj. Po njegovem vpliva velesil na te akterje ne smemo precenjevati, še posebej ne na teroristične skupine, kot sta Islamska država in Fronta al Nusra.
Glede četrtkovih napovedi iz Bruslja o možnosti vstopa zveze Nato v globalno koalicijo za boj proti Islamski državi pa je Grošelj zadržan. Po eni strani bi vstop Nata v ta boj zavezniškim državam ponudil širši manevrski prostor, saj bi lahko proti IS uporabile kapacitete, ki so sicer namenjene sodelovanju v Natu, uporabile bi se lahko tudi skupne zmogljivosti Nata.
A obstaja tudi pomemben dejavnik tveganja, zaradi katerega bi Grošelj Natov angažma v Siriji vsaj trenutno odsvetoval oz. ga ne vidi kot potrebnega. Prihod Nata v Sirijo bi namreč utegnil še dodatno zaostriti situacijo, saj bi lahko sprožil negativen odziv s strani Rusije, to pa v tem za Sirijo tako zelo občutljivem trenutku nikakor ne bi bilo dobro.
Obrambni ministri Nata so v četrtek tudi sklenili pripraviti operacijo zavezništva za preprečevanje tihotapljenja prebežnikov v Egejskem morju. V zvezi s tem Grošelj opozarja, da zaenkrat še ni povsem jasno, kakšen bo mandat Nata v tej operaciji. Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg je namreč v četrtek izpostavljal predvsem zbiranje obveščevalnih podatkov, spremljanje in nadzor, iz česar izhaja vtis, da gre predvsem za operacijo spremljanja in omejenega preprečevanja tihotapljenja ljudi.
A obenem gre iz konteksta in tega, da bo pomorska prisotnost relativno velika, razbrati, da bodo Natove ladje tudi prestrezale plovila z migranti in jih vračale nazaj v Turčijo.
Vprašanje, ki se ob tem zastavlja Grošlju, je, ali bodo Natove sile delovale primarno v grških ali turških vodah. Predvideva namreč, da bo šlo po sistemu: kar se prestreže v Grčiji, gre v EU, kar se prestreže v turških vodah, gre nazaj v Turčijo.
"Verjetno bo težišče na tem, da se čim več plovil prestreže v turških vodah in vrne v Turčijo, ampak tega seveda nihče ne bo na glas povedal, to bo modus operandi, ki ne bo javno razglašen," napoveduje.
Kot je še dodal, je bil Natov angažma še edina možnost, ki jo je imela na voljo Nemčija, da za omejitev migrantskega toka nameni neke dodatne sile, saj so sredstva EU ter turška in grška obalna straža že bili uporabljeni. "A če se bodo turške oblasti odločile, da te ljudi spustijo proti Evropi, tudi ta Natov angažma ne bo prinesel neke bistvene spremembe," ocenjuje.
KOMENTARJI (335)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.