Tajani se je posul s pepelom, za Cerarja zgodba zaključena

Predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani se je odzval na pismo zunanjega ministra Mira Cerarja v zvezi z izjavami ob dnevu spomina 10. februarja pri Bazovici.

Cerar je pismo, v katerem izraža izraža zaskrbljenost in razočaranje nad Tajanijevim govorom, poslal 12. februarja.

"Globoko me žalosti in obžalujem, da so moje besede med vašimi sodržavljani naletele na takšen odziv," je uvodoma zapisal Tajani in dodal, da njegova namera ni bilo ustvarjanje napetosti, še manj pa izražati ozemeljske pretenzije.

"Moja omembna italijanske Istre in Dalmacije je zadevala istrske in dalmatinske izseljence, njihove otroke in vnuke, ki so bili navzoči na slovesnosti v velikem številu," nadaljuje predsednik Evropskega parlamenta. "Kot tudi sami ugotavljate, je vse moje politično delovanje vedno temeljilo na vrednotah prijateljstva in bratstva ter na preseganju preteklih delitev, kar je osnovni gradnik Evropske unije," v pismu med drugim še piše Tajani.

Cerar: Tajani je s pismom oblikoval opravičilo, kot smo ga pričakovali

"Tajani je v pismu, ki mi ga je poslal, oblikoval opravičilo za besede, izrečene v Bazovici, kot smo ga pričakovali," pa je danes na novinarski konferenci po seji vlade v Ljubljani dejal zunanji minister Cerar.

Po Cerarjevih besedah je zgodba s tem zaključena, je pa zdaj predvsem pomembno, da se v prihodnje kaj takšnega ne ponovi, ne s strani Tajanija, ne s strani koga drugega, sicer bo morala Slovenija "odreagirati še bistveno bolj odločno".

Mattarella v pismu Pahorju: določeni verbalni ekscesi ne bi smeli imeti prostor v skupnem evropskem domu

Glede neprimernih izjav, izrečenih v okviru praznovanja dneva spomina, se je na pismo slovenskega predsednika Boruta Pahorja odzval njegov italijanski kolega, predsednik Sergio Mattarella. Pahorju je sporočil, da z njim deli zaskrbljenost glede vzdušja, ki ga danes zaznavamo v Evropi. "Tudi sam ugotavljam zaostritev tonov, manjše upoštevanje drugačnih mnenj in verbalne ekscese, ki ne bi smeli imeti prostor v našem skupnem evropskem domu. Uspeli smo zgraditi Evropo, ki presega meje, ki gleda naprej in ki nas združuje onkraj zgodovinskih dogajanj. Biti moramo ponosni na dosežene rezultate in na dejstvo, da meje, ki so bile svoj čas določene med našimi ozemlji, predstavljajo zdaj mesto srečanj, sodelovanja, skupnega kulturnega, gospodarskega in družbenega delovanja." 

Spomnil je, da je bil dan spomina v Italiji vpeljan z državnim zakonom z namenom, da se spomnimo velike tragedije, ki je povlekla za sabo posameznike, družine in skupnosti zaradi dogajanj, ki jim niso bili kos – od druge svetovne vojne do hladne vojne. "Gre za počastitev žrtev in sočustvovanje z družinami tistih, ki so morali zapustiti domove, in za vzpostavljanja vzdušja solidarnosti, ki jim ga Italija v prvih letih po koncu vojne ni zagotavljala," je poudaril italijanski predsednik.

Navaja še, da dan spomina ni bila nikdar slovesnost, uperjena proti nečemu, ampak kot dogodek, ki naj poudarja tako ponovno vrnitev v institucije in ljudsko zavest kot "zgladitev, na mednarodni ravni, s prijateljskimi državami Slovenije in Hrvaške, v skupnem zavračanju vsakršne totalitarne ideologije, v skupni potrebi, da bi vselej spoštovali pravice oseb in odklanjali nacionalistični ekstremizem".

Na teh ozemljih, ki so od pamtiveka stičišče etnij, jezikov ter kultur in ki se dolga stoletja med sabo oplajajo, ni več pregrad, mej in vojn, poudarja Mattarella. "Danes Gorica ni več razdeljena na dvoje z žično mrežo. Namesto tega je vstopila Evropa, skupni prostor integracije, dialoga, promocije pravic, ki je izločila zidove in vojne. Prijateljski in bratski narodi danes sodelujejo skupaj v EU za mir, napredek, obrambo demokracije in blaginjo."

Dodal je še, da je pozitivna prisotnost veleposlanikov Slovenije, Hrvaške in Črne gore ob njegovem uradnem govoru, v katerem je izrazil stališče Italijanske republike, to ponovno potrdila in da je bil nad tem še posebej zadovoljen. "V tem smislu se duh, ki preveva naše odnose in skupno delovanje najinih držav, ne sme odmakniti od tistega, ki preveva skupno izjavo naših predhodnikov, Türka, Josipovića in Napolitana v Trstu 12. julija 2010," je zaključil Mattarella.

Erjavec: Ne vidim smisla v tem, da nekdo odstopi dva ali tri mesece pred volitvami

Na Tajanijeve izjave se je danes v Bruslju odzval tudi predsednik stranke DeSUS in obrambni minister Karl Erjavec. Na vprašanje, ali bi moral Tajani odstopiti, kot še vedno pozivajo v SD, je odgovoril, da ne ve, koliko je smiselno, da nekdo odstopi dva ali tri mesece pred volitvami. "Meni se zdi zelo pomembno, da se je opravičil, da je ugotovil, da je naredil napako," je še dejal.

Stranka DeSUS sicer po Erjavčevih besedah obsoja Tajanijeve izjave kot neprimerne. Težko si je predstavljati, da nekdo, ki opravlja tako pomembno funkcijo, daje takšne izjave, je poudaril in ocenil, da bi morali biti evropski poslanci previdnejši pri izbiri predsednika.

Še zlasti bo to pomembno v naslednjem sklicu parlamenta, ko je tam pričakovati "vse sorte, tudi verjetno neke radikalce, ki bi želeli, da se vrnemo v neke druge čase", je opozoril Erjavec in poudaril, da bodo imeli evropski poslanci veliko odgovornost.

Nemec k podpisu peticije za odstop Tajanija pozval še druge poslance

Poslanec SD Matjaž Nemec pa je danes medtem druge poslance državnega zbora pozval k podpisu peticije za odstop Tajanija zaradi njegovih izjav. Ob predstavitvi pobude je ponovil, da je Tajani storil premalo in da še naprej zahtevajo njegov odstop.

Izrečene besede predsednika Evropskega parlamenta izhajajo iz nekega drugega časa, pripadajo nekemu drugemu krogu in so nedopustne, je na novinarski konferenci v DZ povedal Nemec. "Temu se bomo zoperstavili, in, seveda, z jasnim sporočilom tudi tistim, konkretno Janezu Janši, da smo le enotni močni, in če ne znamo biti močni in se postaviti zase, se bodo ti dogodki ponavljali," je poudaril.

"Ključno je, da se zavedamo, da je leto 2019 in da je to poseganje v avtonomijo evropskih držav nedopustno, zato zahtevamo odstop brezpogojno," je še izpostavil poslanec, ki vodi tudi zunanjepolitični odbor DZ.

Na poslance je tako naslovil pobudo, da se pridružijo mednarodni peticiji za odstop predsednika Evropskega parlamenta, ki jo je sprožila SD in pod katero se je doslej podpisalo več kot 3800 ljudi.

Povabil jih je, "da se tudi oni kot predstavniki slovenskega ljudstva, kot poslanci državnega zbora zavzemajo za tisto, kar nas ohranja za Slovence in Slovenke, za Evropejce in Evropejke, da ohranimo svoj jasen jaz, svojo pripadnost tako Evropi kot Sloveniji, seveda, zavedajoč se, da je treba ohranjati dobre medsosedske odnose".

Spomnimo ...

Na slovesnosti je Tajani izjavil, naj "živi Trst, naj živi italijanska Istra, naj živi italijanska Dalmacija". V ponedeljek je izrazil obžalovanje, če so bile njegove izjave napačno razumljene, in dodal, da je želel posredovati sporočilo miru. V sredo pa se je po sestanku s slovenskimi in hrvaškimi evroposlanci Evropske ljudske stranke še opravičil za te izjave.

Cerar je predsedniku Evropskega parlamenta zaradi njegovih izjav v Bazovici pisal v torek, in sicer kljub njegovemu ponedeljkovemu opravičilu na seji Evropskega parlamenta v Strasbourgu. Kot je Cerar pojasnil v pismu, tedaj ni bilo izrečeno vse, kar pričakuje sam in tudi Slovenija.

Tajani je po ministrovih besedah "kot predsednik Evropskega parlamenta, institucije, ki predstavlja državljanke in državljane unije, na slovesnosti podal izjave, ki niso ne v duhu Evropske unije ne njenih ustanovnih vrednot". "Prav nasprotno, vaše izjave nas vračajo v čase, ko se je z nevarno retoriko v Evropi spodbujalo k sovražnostim do drugih narodov ter ustvarjalo napetosti med narodi in državami," je dodal Cerar.

Tajani se je opravičil tudi hrvaški predsednici Kolindi Grabar-Kitarović in hrvaškemu premierju Andreju Plenkoviću. Pismi so v sredo objavili na spletnih straneh hrvaške predsednice in hrvaške vlade.

Pismo Cerarju v celoti objavljamo v priponki: