Novinarska skupnost je obeležila svetovni dan svobode tiska, ki so ga razglasili Združeni narodi. Obeležitev dneva novinarjev je povezana s spraševanjem o ureditvi pravic in statusa novinarjev in medijskih delavcev kot tudi z dejansko zagotovitvijo svobode tiska in izražanja za razvoj in ohranjanje demokracije.
"Kitajska kot ječarka novinarjev"
Število ubitih novinarjev v minulem letu po svetu je največje po letu 1995, so opozorili Novinarji brez meja, ki ob tem dodajajo, da svoboda medijev doživlja težke čase. "Napadajo, teptajo, zaničujejo ali prezirajo jo povsod po svetu," so poudarili.
Za najbolj tvegano državo po njihovih navedbah velja Irak, kjer je v minulem letu umrlo 19 novinarjev, več kot dvanajst so jih ugrabili. 16 novinarjev je življenje izgubilo v Aziji, Kitajska pa je "največja ječarka novinarjev", saj jih je med 107 zaprtimi novinarji po svetu kar četrtina (27) zaprtih v tej državi. Takoj za Kitajsko je neslavno drugo mesto zasedla Kuba z 22 zaprtimi novinarji, sledita pa Eritreja (14) in Mjanmar (11). Skupno je bilo v minulem letu aretiranih 907 novinarjev, 1146 novinarjem so grozili ali jih fizično napadli. Mednarodna zveza novinarjev (IFJ) ima glede smrtnih žrtev med novinarji še višje številke. Po njenih podatkih je bilo lani v svetu ubitih 129 novinarjev, več kot kdaj koli prej v enakem časovnem obdobju. Po navedbah IFJ je bilo leta 2003 ubitih 92 novinarjev, leto poprej pa 70.
Med najhujše kršitelje svobode medijev Novinarji brez meja uvrščajo Severno Korejo, Turkmenistan in Eritrejo. Na splošno svobodo medijev spoštujejo v Evropi, čeprav organizacija opozarja, da bi lahko bile nekatere države "nedvomno boljše", predvsem pri preprečevanju napadov na pravice novinarjev in zaščiti anonimnosti virov. Cenzura in preganjanje novinarjev sta se v minulem letu nadaljevali v državah nekdanje Sovjetske zveze, posebno v Ukrajini in Belorusiji. Trije novinarji so lani življenje izgubili v Rusiji in Črni gori.
Novinarji brez meja so objavili tudi seznam 34 oseb in organizacij po svetu, ki so "neposredno odgovorne za kršitve svobode medijev". Na seznamu so med drugim beloruski predsednik Aleksander Lukašenko, kitajski predsednik Hu Džintao, kubanski predsednik Fidel Castro, nepalski kralj Gjanendra, severnokorejski voditelj Kim Jong Il, pakistanski predsednik Pervez Mušaraf, ruski predsednik Vladimir Putin, baskovska separatistična organizacija ETA, turkmenistanski predsednik Saparmurat Nijazov in uzbekistanski predsednik Islam Karimov.
"Proti podjarmljenju medijev"
Mednarodni inštitut za medije (IPI) je medtem pozval države po svetu, naj se "uprejo skušnjavi po podjarmljenju medijev". "Vlade po vsem svetu si poskušajo na različne načine podjarmiti medije, od sprejemanja restriktivnih zakonov na področju tiska do arbitrarnih aretacij, fizičnega nasilja in ustrahovanja," je poudaril IPI. Izpostavil je predvsem primere Nepala, Kitajske, Mjanmara in Zimbabveja.
"V številnih državah vladne institucije nočejo dajati novejših informacij, ministri nočejo dajati intervjujev, določeni mediji pa nimajo dostopa do novinarskih konferenc," je še opozoril IPI. Prav tako je izrazil obžalovanje zaradi hudih kazni v primeru domnevnega klevetanja, predvsem na Poljskem, v Turčiji in v Venezueli. Na območju Balkana je IPI sicer opazil zmanjšanje primerov neposrednih vladnih pritiskov na novinarje, vendar je "delo preiskovalnih novinarjev še vedno pogosto ovirano s strani poslovnežev, uradnikov in kriminalcev".
Mednarodna zveza novinarjev (IFJ) pa je opozorila, da številne demokracije v imenu skrbi za varnost žrtvujejo spoštovanje državljanskih svoboščin in svobode izražanja. Zveza v poročilu o novinarstvu v času vojne proti terorizmu ugotavlja, da države, ki sicer veljajo za demokratične in spoštljive do človekovih pravic, izrabljajo boj proti terorizmu za brzdanje upora, omejevanje svobode medijev in okrepljen nadzor nad državljani. "Ustvarja se ozračje strahu in negotovosti, državljanske svoboščine se zavrača, celo v državah s slovesom strpnosti in pluralizma," je pojasnil generalni sekretar IFJ Aidan White. Po njegovih besedah so mediji in neodvisni novinarji pogosto žrtve "paranoje, ki vodi do nevarnih stopenj samocenzure".
Rovšek: Novinarji potrebujejo pogum in trdno osebno držo
Svoboda tiska in medijev v Sloveniji je precejšnja, je ob svetovnem dnevu svobode tiska ocenil namestnik varuha človekovih pravic Jernej Rovšek, ki v uradu ombudsmana med drugim spremlja tudi tovrstne kršitve. Ob tem Rovšek opozarja, da gre za nikoli dosežen cilj, za katerega se je treba ves čas vztrajno bojevati. V zadnjem obdobju je v Sloveniji po Rovškovem mnenju prišlo do pritiskov na novinarje, zlasti z vladne strani, a sam ostaja optimist in verjame, da bo medijem uspelo ohraniti doseženo stopnjo avtonomije. Pritiski so drugačni kot prej, novinarji pa za odpor proti njim znova potrebujejo pogum in trdno osebno etično držo, pravi.
Rupel: Novinarji so bili vedno v prvih vrstah odpora zoper avtoritativne režime
Slovenski zunanji minister in predsedujoči Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) Dimitrij Rupel je v izjavi za javnost ob svetovnem dnevu svobode tiska čestital vsem, ki so s svojim medijskim angažiranjem prispevali k demokratičnim spremembam v državah članicah OVSE. "Novinarji so bili vedno v prvih vrstah odpora zoper avtoritarne režime in zaprte družbe," je dejal Rupel in dodal, da "OVSE pripisuje poseben pomen človekovi razsežnosti - človekovim pravicam, svobodi gibanja in izražanja, še zlasti pa demokratičnim procesom, brez opredeljevanja za posamezne strankarske izbire." Za ustrezno podporo tem procesom je potrebno profesionalno novinarstvo, ki ločuje med informacijo in komentarjem, predvsem pa uravnovešeno predstavlja vse strani, ki sodelujejo v demokratičnih procesih, je še pojasnil zunanji minister.
DNS proti političnem pritisku na novinarje
Kljub pričakovanjem in prepričanju slovenske novinarske skupnosti, da so v Sloveniji minili časi, ko je politika izvajala pritisk na novinarje ter medijem poskušala predpisovati, kako naj poročajo in profesionalno opravljajo delo, smo v zadnjem času priča nedemokratičnim posegom v pravice novinarjev in drugih medijskih ustvarjalcev ter v pravico do svobodnega izražanja, je v izjavi zapisal predsednik Društva novinarjev Slovenije (DNS) Grega Repovž. Ob tem je opozoril na predlog novega zakona o RTV Slovenija, ki ga je pripravila vlada in o katerem je državni zbor že opravil prvo obravnavo. Po Repovževem mnenju bo zakon, s katerim želi vlada politično podreti javno radiotelevizijo, prikrajšal javnost za verodostojno in nepristransko obveščenost ter močno škodoval ugledu in verodostojnosti javne RTV. O zakonskih rešitvah pa tudi ni bilo doseženo čim širše soglasje javnosti. Repovž je opozoril tudi na poskuse predstavnikov oblasti, političnih strank in z njimi povezanih zunajparlamentarnih političnih skupin, da bi v očeh javnosti diskreditirali slovenske medije in novinarje.
