Tihotapljenje 'morilskega orodja' v srce Evrope: kalašnikovka 500 evrov, pištola le 150

Po informacijah o balkanskem izvoru orožja pariških napadalcev, se poraja vprašanje, kako lahko je pravzaprav priti do njega? Srbski vojni veteran, s katerim so govorili Reutersovi novinarji, pravi, da to ni nobena težava. Kot pravi, sam sicer ne tihotapi orožja, vendar pozna več ljudi, ki orožje, kakršno je bilo uporabljeno v krvavih napadih 13. novembra v Parizu, brez težav spravijo kamorkoli. Ogromno število ilegalnega orožja na območju Balkana opisuje kot zapuščino jugoslovanske vojske.

Doslej so največjo grožnjo pri terorističnih dejanjih predstavljali bombni napadi, a v zadnjih letih so se francoski in belgijski džihadisti, ki so se vrnili iz urjenja v Siriji, v največ primerih napadov posluževali strelnega orožja. Kalašnikovko je maja lani uporabil 29-letni napadalec na židovski muzej v Bruslju. S prav takim orožjem so teroristi izvršili napad v prostorih časopisa Charlie Hebdo in v košer trgovini v Parizu. Nazadnje so se teh avtomatskih pušk poslužili v dvorani Bataclan, kjer so z njimi pobili 89 ljudi. To je odprlo staro rano - vprašanje obstoja tihotapskih poti v srce Evrope.

Ena od glavnih poti poteka čez Balkan

Izvor vsega orožja, uporabljenega v napadih v Parizu, še ni pojasnjen, a znano je, da več kosov izvira iz srbske orožarske tovarne Zastava Oružje v Kragujevcu. Na vprašanje, kako lahko orožje pride v roke ekstremistov, Srb odgovarja: "V avtomobilu ali tovornjaku je veliko kotičkov, kamor lahko skriješ razstavljeno avtomatsko puško. Nekateri jih skrijejo v tank za gorivo, na primer," pravi.

Kaj pa cene?

Kot pravi drug sogovornik po imenu Milan, je potrebno za kalašnikovko jugoslovanske proizvodnje odšteti približno 700 evrov, medtem ko sta albanska in kitajska verzija nekoliko bolj ugodni. "Tiho orožje je dražje, prav tako polavtomatsko, ki ga je lažje skriti. Pištole so poceni, približno 150 evrov za en kos," pravi.

Vodja Europola Rob Wainwright je nedavno v Evropskem parlamentu ob opozarjanju na možnost nadaljnjih napadov dejal, da je terorizem tesno povezan s kriminalom. Še posebej je izpostavil balkansko podzemlje, ki domače džihadiste oskrbuje z orožjem. Ne gre za novo grožnjo, Francija in Belgija se že leta borita z dotokom nelegalnega orožja. To dokazuje podatek belgijske policije o skoraj 6000 letnih zasegih strelnega orožja.

Ukrepi EU niso dovolj

Sprejem novih ukrepov proti orožju na ravni EU po mnenju obeh sogovornikov, kot tudi srbskega kriminalista, s katerim so se novinarji Reutersa še pogovarjali, njaverjetneje ni dovolj. Kot pravi omenjeni kriminalist, policija morda odkrije tretjino pošiljk, nič več. Težava je v tem, da je takšno posamično orožje precej lahko dobro skriti. V dokaz je opisal primer, ko jim je na meji voznik avtomobila dejal, da je reven in da ima s seboj zgolj staro harmoniko. Ob pregledu vozila se je izkazalo, da je v tanku za gorivo odprtina, zaprta zgolj z močnejšim lepilnim trakom. V tanku so našli 20 avtomatskih pušk. Pištole, ki so še manjše najdejo denimo v sendvičih.

Črni trg na Balkanu cveti

Na območju EU naj bi bilo po ocenah pristojnih organov okoli 80 milijonov kosov strelnega orožja. Večino tega je nadzorovanega in v lasti posameznih držav. Kar Balkan postavlja v središče, je pravzaprav lahek dostop do starejšega nelegalnega orožja na črnem trgu. "Ne vemo, kje se nahaja vso to orožje, kdo ga poseduje in zakaj bo uporabljeno," pravi Ivan Zverzhanovski z beograjske agencije za nadzor lahkega orožja.

En teden pred napadi v vozilu makedonskega državljana našli osem kalašnikovk, njihov cilj je bil Pariz

Zanimivo je, da je Srbija le teden dni pred napadi v Parizu sporočila, da so zaključili obsežno preiskavo zoper kriminalne združbe, ki je trgovala z orožjem na relaciji Srbija - Francija. Skoraj istočasno so nemški organi ustavili golfa, ki ga je vozil makedonski državljan. V vozilu so našli osem kalašnikovk, več pištol in eksploziv. Končna destinacija na navigaciji v vozilu je bil Pariz. Povezave s terorističnimi napadi sicer niso odkrili, a odkritje bojda ni osamljen primer, pravijo.

Strokovnjak: v Bruslju do orožja v pol ure

Zaskbljujoče je, s kakšno lahkoto orožje potuje po Evropi, ironija pa je, da prav Bruselj, prestolnica EU in dom zveze Nato, postaja tržnica ilegalnega orožja. "Če imaš v žepu od 500 do 1000 evrov, lahko do orožja prideš v pičle pol ure," opozarja Bilal Benyaich, strokovnjak za radikalni islamizem na bruseljskem inštitutu Itinera. "To Bruselj nekako enači s podobno velikimi ameriškimi mesti," dodaja.

"Ko je dogovor o nakupu in prodaji enkrat sklenjen, lokalni preprodajalci orožje razstavijo in odpošljejo," postopke opisuje prej omenjeni Reutersov sogovornik iz Beograda. "Najtežje je pretihotapiti stvari v schengensko območje, prek Madžarske. Znotraj meja pa je pametno nekajkrat zamenjati vozilo. To pomeni, da potrebuješ mrežo ljudi, ki ti pomagajo, da se izmuzneš policiji," pojasnjuje.

A prodajo islamskim skrajnežem označuje za "umazan posel". "Mislim, da nihče iz Srbije, noben kristjan ali kak drug normalen človek, ne bi zavestno prodal orožja tem islamskim morilcem," še meni.

S čim EU računa, da bo črni trg ustavila?

EU se na to ne more zanesti, zato uvaja nove ukrepe. Predvidene spremembe vključujejo strožja pravila za prepoved nekaterih polavtomatskih orožij za posameznike in za pridobitev orožja ali delov orožja na spletu, boljšo sledljivost orožja ter strožje pogoje za onesposobljeno orožje in za zbiralce orožja. Poleg tega je komisija sprejela skupne standarde za onesposobitev strelnega orožja, ki naj bi zagotovili, da onesposobljeno orožje dejansko postane neuporabno, ter naj bi veljali tako v nacionalnih kot čezmejnih primerih. Upoštevali so celo nevarnost, ki jo prinašajo moderne tehnologije. V preteklosti so namreč posamezniki že naredili pištole z uporabo 3D tiskalnikov, zato Francija poziva EU, da prepove izdelavo programske opreme, ki bi to omogočala.