Dan se je začel kot običajno. 13-letni Esan Elahi je prišel v šolo v pakistanskem mestu Peševar, kjer obiskuje osmi razred. Skupaj s sošolci je bil v avli šole, kjer so jim vojaški inštruktorji pomagali pri učenju prve pomoči. Učenje je prekinil zvok strelov. "Učitelji in inštruktorji so nam dejali, naj ostanemo mirni," je za DailyMail povedal Esan. A težko je ostal miren, saj so bili zvoki strelov vedno bližje. Nato so naboji razbili stekla na oknih in vratih. Med približno 100 učenci, ki so bili v avli, je izbruhnila panika. "Vsi so se poskušali skriti, a v avli je to težko. Tam so bili le stoli in klopi," je povedal. Sam se je skril za klop in se ulegel na tla.
Napadalci so vdrli v avlo in začeli streljati. "Videl sem, da so najprej ustrelili inštruktorje. Videl sem, kako so več mojih prijateljev ustrelili v glavo, prsni koš, roke in noge. Deli njihovih teles in njihova kri so leteli po sobi kot koščki bombaža," je povedal. "Topla kri in človeško meso sta padala po meni. Bilo je grozno," je dodal.
Jok je pomenil smrt
Napadalci so streljali najmanj 10 minut. Sledil je minuto dolg premor, nato pa se je streljanje spet začelo. Pozorni so bili na tiste, ki so se še premikali ali pa so jokali. "Tudi mene so dvakrat ustrelili v nogo. Želel sem zajokati, a sem se zadržal. Nisem jokal, ker je jok pomenil smrt," je povedal. Sledilo je še približno 15 minut streljanja v avli, ko je Esan zaslišal strele, ki so prihajali od zunaj. Predvideva, da so takrat šolo že obkolili vojaki, saj so napadalci končno odšli iz avle. "Vseeno se nisem premaknil in nisem jokal še celih 10 minut," je povedal.
Prizor, ki so ga napadalci pustili za sabo, je bil naravnost grozljiv. "Avla se je spremenila v mlako krvi. Kri, meso in večji deli teles so bili povsod," je povedal Esan. Pravi, da v mislih še vedno vidi obraze svojih mrtvih prijateljev.
Esanova zgodba je res žalostna, a žal takšne izkušnje nima le on. V napadu je umrlo 141 ljudi, 124 pa je bilo ranjenih. In preživeli še dolgo ne bodo mogli pozabiti grozot, ki so se zgodile na šoli. 15-letni Irfan Ullah se denimo počuti krivega, ker ni pomagal svoji učiteljici. 24-letna učiteljica Afsha Ahmed je napadalcem, ki so vstopili v njen razred, dejala, da učence lahko ubijejo samo preko njenega mrtvega trupla. "Učencev ne bom videla ležati v mlaki krvi," so bile učiteljičine zadnje besede, ko jo je eden od napadalcev polil z bencinom in zažgal. Učiteljica je napadalce ovirala dovolj časa, da so učenci lahko zbežali. 15-letni Irfan je bil v napadu huje poškodovan, a najbolj ga boli to, da učiteljici ni pomagal. "Počutim se tako sebično, ker sem bežal, da bi si rešil življenje," je povedal.
Med smrtnimi žrtvami je tudi ravnateljica šole Tahira Kazi, saj se je eden od napadalcev razstrelil v njeni pisarni. Mediji poročajo, da naj bi bil napad na ravnateljico posebej načrtovan, saj je bila žena upokojenega vojaškega poveljnika Zafrullaha Kazija.
