(Foto: Damjan Žibert)

V Mirovnem inštitutu so opozorili, da je odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice o izbrisanih zavezujoča, zato ni vprašanje, ali se bo izvajala, temveč na kakšen način. Po besedah predstavnice inštituta Neže Kogovšek izgovori vlade niso na mestu. Poudarila je, da so odzivi vlade sicer pričakovani, vendar pa kažejo, da se v vladi ne zavedajo resnosti položaja.

Mustafa Kurić (Foto: POP TV)

Svoji zgodbi sta predstavila tudi dva izmed tožnikov pred omenjenim sodiščem Mustafa Kurić in Ana Mezga. Kurić je obžaloval, da bodo odškodnine, ki jih bodo po njegovih besedah zahtevali tudi drugi izbrisani na plečih vseh davkoplačevalcev. Prepričan je namreč, da bi morali odgovarjati tisti, ki so izbris leta 1992 povzročili.

Povedal je tudi svoje razloge za tožbo pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. Z izbrisom je ostal brez vseh pravic in 20 let živel v getu, posledice pa čuti še danes, zato upa, da bo na koncu vendarle zmagala pravica. Sam meni, da bi trenutna oblast vse skupaj najraje pometla pod preprogo, a je prepričan, da to ne bo mogoče.

Ostala brez strehe, službe, zavarovanja in otrok

Mezga pa je povedala, da se ji je z izbrisom življenje obrnilo na glavo. Med porodniškim dopustom je ostala brez strehe nad glavo, brez zaposlitve in zdravstvenega zavarovanja. Še huje, odvzeli so ji dva otroka in ju dali v rejništvo. To jo je večkrat napeljalo do poskusa samomora. "Ta država me je uničila," je povedala in dodala, da se je za tožbo odločila, ker je dolga leta pošteno delala v tej državi, a jo je pustila na cedilu.

Ana Mezga s svojima otrokoma. (Foto: Kanal A)

Poudarila je, da ji ni do denarja, želi le zadoščenje in popravo krivic, ki so se zgodile njej in njenima otrokoma. Sodbe sodišča ne jemlje kot zmago, temveč kot dokaz, da država z izbrisom ni ravnala pravilno.

Pri pripravi tožbe je izbrisanim pomagala Uršula Lipovec Čebron. Danes je pojasnila, da so izbrisani v Sloveniji izčrpali vsa pravna sredstva in se znašli v slepi ulici. Zato jim ni preostalo drugega, kot da vložijo tožbo na Evropskem sodišču za človekove pravice. V letih 2004 in 2005 se je po njenih besedah v Sloveniji širil sovražni govor do izbrisanih, imeli pa so tudi težave pri iskanju odvetnikov. Zato so najeli italijansko odvetniško družbo in pred šestimi leti v imenu 11 izbrisanih, ki so doživeli najhujše kršitve, tožbo vložili.

'Denarja za izbrisane ni'

V torek je omenjeno sodišče razsodilo v prid šestim izbrisanim in jim dosodilo odškodnino v višini po 20.000 evrov. Ugotovilo je, da slovenske oblasti niso uspele v celoti urediti vprašanja izbrisanih ter vladi naložilo, naj pripravi sistem odškodnin za vse izbrisane.

Včeraj se je na to odzval premier Janez Janša, ki je dejal, da denarja za poplačilo odškodnin ni, že pred njim pa je v sredo iste besede uporabil tudi minister za gospodarstvo Radovan Žerjav. Obstaja namreč možnost, da bi zahteve za poplačilo odškodnin vložili tudi drugi izbrisani, kar pomeni, da bi lahko to predstavljalo večje breme za državni proračun.

Gorenak odškodnin ne bi takoj plačal

Danes pa je svoje osebno mnenje za oddajo 24UR na sodbo o izbrisanih in potrebo po izplačilu odškodnin podal še notranji minister Vinko Gorenak. Povedal je, da bo treba najprej nahraniti tiste državljane in državljanke, ki nimajo dohodkov, šele potem pa bi razmišljal "o čem ostalem". Če bi morala država izplačati odškodnine tudi za druge izbrisane, ki naj bi jih bilo približno 25.000, pa bi po njegovih besedah to lahko uničilo državo in njen proračun. "Tega pa si država ne bo dovolila, vsaj pod to vlado ne," je zatrdil.

Notranji minister Vinko Gorenak (Foto: Miro Majcen)

Kacin meni, da je treba Janševe besede sankcionirati

Na sodbo evropskega sodišča pa so se odzvali tudi slovenski evropski poslankci. Tanja Fajon je izrazila zadovoljstvo, da se je glede izbrisanih končno naredil preboj in da smo priznali to, kar bi morali priznati že zdavnaj, pravice izbrisanim". Po njenem mnenju je treba odločitev sodišča spoštovati in najti potrebna sredstva. Meni pa tudi, da bi se morala država izbrisanim opravičiti.

Jelko Kacin (Foto: Blaž Garbajs)

Jelko Kacin je takšno odločitev pričakoval. Zaveda se omejenih materialnih možnosti Slovenije, vendar dodaja, da bo treba po načelih pravne države odločati v skladu s prioritetami. Na njegove besede se je odzvala Romana Jordan Cizelj, ki je izpostavila, da Slovenija takšne odločitve ni pričakovala. Spomnila je tudi na besede izrečene pred nekaj leti, da to ne pomeni nobenih finančnih bremen za Slovenijo. Sicer pa verjame, da je Slovenija pravna država in da bo to tudi ostala.

Kacin se je odzval tudi na Janševe besede, da Slovenija nima denarja za odškodnine, ker nima denarja niti za nujne potrebe. Kot je poudaril Kacin, "če nekdo reče, kar reče pred svetom, je to neodgovorno in predvsem neevropsko". Po njegovem mnenju bi bilo treba tako izjavo sankcionirati.