Trump: Zgradili bomo zid na meji z Mehiko

Predsednik ZDA Donald Trump je uresničil napovedi in danes podpisal prve odloke za omejevanje priseljevanja in gradnjo zidu na meji z Mehiko. "O tem smo govorili že od samega začetka," je dejal med obiskom na ministrstvu za domovinsko varnost. Že včeraj je na svojem Twitter profilu naznanil, da bo to "velik dan" za nacionalno varnost.

Izgradnjo zidu na 3200 kilometrov dolgi meji z Mehiko, ki bi jo spremljali tudi strožji ukrepi v zvezi s priseljevanjem, je Trump napovedal že ob začetku volilne kampanje. Kdaj bo zid stal na meji, sicer ni znano. Minister za domovinsko varnost John Kelly je namreč na zaslišanju pred imenovanjem dejal, da zid verjetno ne bo tako kmalu zgrajen.

Še v tem tednu se pričakuje, da bo napovedal omejitve priseljevanja iz sedmih afriških in bližnjevzhodnih držav, med temi iz Sirije, Jemna in Iraka. Prav tako naj bi ustavil dotok beguncev.

Trump za nadaljevanje gradnje spornih naftovodov

Močno je razburil tudi Trumpov podpis memorandumov v zvezi z nadaljevanjem gradnje dveh naftovodov na severu države, ki sta sporna za okoljevarstvenike in domorodne Indijance.

Srečal se je tudi s tremi velikimi avtomobilskimi podjetji, na katere stavi, da bi zagotovili več delovnih mest. Direktorjem General Motorsa Mary Barra, Fiat Chryslerja Sergiu Marchionneju in Forda Marku Fieldsu je tako kot drugim ameriškim podjetjem mahal s korenčkom v obliki nižjih davkov in krčenjem obsega regulacij, če bodo odpirali delovna mesta v ZDA, ter palico v obliki mejnega davka, če jih bodo selili na tuje.

Ob najavi odprave regulacij je znova zagotovil, da takšnega okoljevarstvenika, kot je on, ni na svetu, saj je na tem področju prejemal številne nagrade. Kljub temu bo njegova vlada odpravila prepoved nadaljevanja gradnje naftovodov Keystone XL in Dakota Access na severozahodu ZDA. Naftovoda povezujeta Kanado in ameriške rafinerije na jugu ZDA.

Administracija predsednika Baracka Obame je leta 2015 ustavila naftovod Keystone, uradno zaradi pogajanj o pariškem podnebnem sporazumu, lani pa še Dakoto, ker je bila gradnja predvidena pod jezerom Oahe, iz katerega indijansko pleme Stoječa skala dobiva pitno vodo, blizu pa so tudi njihova zgodovinska nahajališča.

Trump ne more kar tako ukazati nadaljevanja gradnje, ker pri tem sodelujejo razne agencije vlade in seveda tudi Kanada, ki ji je gradnja sicer v interesu, ampak je le izrazil namero, da bodo šli v to smer. Pri tem je zaukazal, da je treba surovine za naftovode delati v ZDA, za kar ni nobene zakonske podlage.

Trumpova najava glede naftovodov vpliva na trgovanje, Dow Jones prvič prek 20.000 točk

Borze v New Yorku so današnje trgovanje začele spodbudno, potem ko sta indeksa S&P 500 in Nasdaq v torek dosegla nove rekordne vrednosti. Najbolj znani indeks na Wall Streetu, industrijski indeks Dow Jones, je uvodoma prvič presegel psihološko mejo 20.000 točk.

Dow Jones je bil okoli 15.45 pri 20.011,56 točke, kar je 0,56 odstotka več kot v torek. Z rastjo nadaljujeta tudi preostala pomembnejša indeksa, tehnološki indeks Nasdaq je doslej pridobil 0,68 odstotka, širši indeks S&P 500 pa 0,52 odstotka vrednosti.

Med vlagatelje se je vrnil optimizem, potem ko je rast kapitalskih trgov ob zmagi Donalda Trumpa na predsedniških volitvah v ZDA v sredini decembra zastala, a se po njegovi zaprisegi vrnila. Po mnenju analitikov je za preobrat zaslužna Trumpova najava, da bo nadaljeval z gradnjo naftovodov Keystone XL in Dakota Access na severu države.

Bo Guantanamo še naprej obratoval?

Trump zahteva tudi oceno o ameriških metodah za zasliševanje terorističnih osumljencev ter možnost ponovnega odprtja zaporov zunaj ZDA pod vodstvom obveščevalne agencije CIA.

Ukaz naj bi prav tako umaknil ameriško zavezo, da po 15 letih zapre zloglasni vojaški zapor Guantanamo na Kubi.

Nezakoniti volivci?

Trump sicer želi, da se govori predvsem o njegovih ukrepih za izboljšanje gospodarstva in drugih predvolilnih obljubah, vendar pa je bila glavna tema političnih razprav v ZDA v torek tudi njegova trditev, da je od tri do pet milijonov nezakonitih priseljencev volilo za demokratko Hillary Clinton.

To je povedal v ponedeljek kongresnim voditeljem v Beli hiši, ker ga očitno še vedno boli, da je Clintonova dobila skoraj tri milijone glasov volivcev več od njega. S tem si je nastavil mino, ki so jo dopisniki Bele hiše z veseljem pograbili in z vprašanji o volilnih prevarah ter s tem legitimnosti volitev tako dolgo oblegali tiskovnega predstavnika Bele hiše Seana Spicerja, da je ta predčasno in nenadno zapustil novinarsko konferenco. Uradni izgovor je bil listek papirja, ki mu ga je prinesla sodelavka.

Čeprav so teh izjav siti že tudi nekateri njegovi podporniki, je Trump danes prek Twitterja napovedal, da bo zahteval preiskavo o domnevnih volilnih prevarah. "Zahteval bom veliko preiskavo o prevarah v zvezi z volivci, ki so registrirani v dveh državah, ki so nezakoniti ali so celo bili registrirani za volitve, čeprav so že dolgo mrtvi," je zapisal. Napovedal je, da bodo v ZDA glede na izide preiskave poostrili volilne postopke.

'Zakaj to pogreva?'

Nekdanji guverner Arkansasa Mike Huckabee je na televiziji Fox zatrdil, da ni prav nobenega dokaza o Trumpovih trditvah in mu ni jasno, zakaj to pogreva. Senator iz Južne Karoline Lindsey Graham je predsedniku sporočil, naj predstavi dokaze ali pa končno utihne o tem. Predsednik predstavniškega doma kongresa Paul Ryan je podobno zagotovil, da ni bilo prevar in da so volitve legitimne.

Na vprašanje, zakaj v bistvu pljuva v lastno skledo, je Spicer odgovoril, da je Trump že dolgo časa prepričan, da nezakoniti priseljenci volijo njegove nasprotnike na podlagi informacij, ki jih ima. Sam teh informacij menda nima. Od tri do pet milijona nezakonitih udeležencev volitev bi bil največji volilni škandal v zgodovini ZDA in sledilo je logično vprašanje ali bo Bela hiša sprožila preiskavo. Niti Spicer ni mogel ohraniti resnega izraza in je med smehom dejal, da morda bodo.

Trumpovi odvetniki so v času, ko je kandidatka zelenih Jill Stein zahtevala ponovno preštevanje glasovnic v nekaterih državah na sodiščih trdili, da ni nobenega dokaza o volilnih prevarah ali nezakonitostih. Trump torej od njih ni dobil informacij o milijonih nezakonitih volivcih.

Trump naj bi se, po poročanju Washington Posta, v soboto hudo razjezil, ko je videl televizijske posnetke z množico protestnikov, ki je bila večja od tiste na njegovi inavguraciji. To ga je tako razkurilo, da je na sedežu Cie isti dan trdil, da je bila njegova množica celo večja od tiste na inavguraciji predsednika Baracka Obame. Spicerja pa je nagnal pred novinarje, da jih okrega, kar je tudi storil, pri čemer je navajal napačne statistične podatke.

Svetovalka Kellyanne Conway je potem legendarno izjavila, da je Spicer le predstavljal alternativna dejstva in celoten cirkus je v ZDA krepko povečal prodajo uspešnice Georga Orwella 1984, ki opisuje življenje v totalitarni družbi, kjer ni dejstev razen tistih, ki pridejo z vrha. Knjiga 1984 je sedaj med petimi najbolje prodajanimi na Amazonu.

Vendar pa se Trump ne da. Dopisniki Bele hiše poročajo, da na steni predsednikovega domovanja na javnem mestu od torka visi velika fotografija množice na petkovi inavguraciji s Trumpovo zahvalo fotografu. Fotografija je osredotočena na prostor blizu kongresa, ki je bil res povsem poln, praznega prostora dlje nazaj po National Mallu pa na njej ni.