Trump spregovoril v mirnejšem tonu: Amerika si želi miru

Ameriški predsednik Donald Trump je v svojem prvem govoru pred obema domovoma kongresa postavil Američane, ZDA in ameriške interese na prvo mesto. Naštel je doseženo od prisege na položaj 20. januarja naprej in napovedal svetlo prihodnost, polno delovnih mest, nizkih davkov, dostopnega zdravstva, v zunanji politiki pa zavzemanje za mir.

Glede notranje politike ni Trump povedal nič takšnega, česar ne bi govoril v zadnjem letu in pol, razen tega, da je omogočil možnost imigracijske reforme. Glede zunanje politike pa je zagotovil, da si želi miru in ne bo iskal spopadov z vpletanjem v notranje zadeve drugih držav.

Izrekel je trdno podporo zvezi Nato ob spoštovanju finančnih obveznosti zaveznic in denar je po "odkritih pogovorih" menda že začel pritekati v potokih.

Ameriška zunanja politika bo močno povezana s svetom, ZDA bodo spoštovale zavezništva in zgodovinske ustanove, vendar tudi pravice suverenih držav. "Amerika spoštuje pravico vseh držav do svoje poti. Moje delo ni predstavljati sveta, ampak Ameriko," je dejal Trump.

"Amerika se mora iz preteklih napak nekaj naučiti, Amerika je pripravljena na nove prijatelje in partnerstva. Želimo si harmonije in stabilnosti, ne pa vojne in konflikta," je dejal in zagotovil, da Amerika želi mir.

Govor za spremembo minil dokaj mirno

Trumpov govor je v nasprotju s prvim mesecem njegovega predsednikovanja minil dokaj konvencionalno, brez velikega razburjenja. Zanj so poskrbele le demokratske poslanke, ki so zaradi protesta do njegove odnosna do ženske prišle oblečene v belo. Prva dama ZDA Melania Trump je medtem s posebnimi gosti in drugimi družinskimi člani sedela v loži, oblečena v črno.

Za preživelega v primeru popolne katastrofe so določili ministra za veterane Davida Shulkina, prišlo je pet vrhovnih sodnikov in vojaško vodstvo, republikanci so mu ploskali za skoraj vsak stavek, demokrati občasno, med drugim ko je govoril o vojakih, veteranih in porabi za infrastrukturo.

Ameriški predsednik je svoj govor začel je z obsodbo uničevanja judovskih pokopališč in napovedal, da bo Amerika trdna čez devet let, ko bo praznovala 250. obletnico ustanovitve, ker se bo posvetila najprej sama sebi, ne pa svetu. "Amerika mora svoje državljane postaviti na prvo mesto. Le tako jo lahko spet naredimo veliko," je dejal.

Pohvalil se je s podjetji, ki so že napovedala odpiranje delovnih mest v ZDA zaradi njega, z veliko rastjo delniških indeksov, znižanjem stroškov izdelave novega vojaškega letala, prepovedjo lobiranja, odpravo regulacij, nadaljevanjem gradnje naftovodov, in številnih drugih ukrepov, ki jih je doslej sprejel. Napovedal jih je še več, vključno z velikim zidom na meji z Mehiko.

Ugotovil je, da so večino terorističnih napadov v ZDA izvedli tujci, da se napada po vsem svetu, zato bo sprejel nove ukrepe za varnost ZDA. Z zavezniki bo uničil Islamsko državo in imenoval konservativne sodnike.

Ameriko je opisal kot državo v katastrofalnem stanju, kjer gre vse narobe dokler ne bo zadev uredil. Izpostavil je 94 milijonov brezposelnih, 43 milijonov revnih, najslabše finančno okrevanje v 65 letih, gromozansko naraščanje javnega dolga, izgubo četrtine predelovalnih delovnih mest odkar je bil sprejet sporazum Nafta in 60.000 odkar je Kitajska prišla v WTO, rokohitrstvo s številkami pa je pokazal tudi, ko je trgovinski primanjkljaj ZDA z dejanskih 500 napihnil na 800 milijard dolarjev.

Napovedal je veliko davčno reformo, protekcionistično politiko za ameriško gospodarstvo, čeprav menda podpira svobodno trgovino. Napovedal je reformo imigracijskega sistema na način, ki bo v ZDA spuščal le najbolj pametne in sposobne, ki bodo sposobni skrbeti sami zase, ne pa več nekvalificirane delovne sile, ki jo ameriško gospodarstvo sicer močno potrebuje v določenih sektorjih.

Velik aplavz obeh strani si je prislužil z napovedjo javno-zasebne porabe za 1000 milijard vreden projekt obnove nacionalne infrastrukture, izraze neodobravanja demokratov pa z napovedjo ukinitve "katastrofalne in propadajoče" zdravstvene reforme predsednika Baracka Obame. Obljubil je, da bodo naredili nekaj boljšega, znižali stroške zdravstva, povečali izbiro, zagotovili dostop do zdravljenja vsem, tako bolnim kot revnim.

Demokrate je uspel spraviti k aplavzu z napovedjo uvedbe porodniškega dopusta ali bolniškega dopusta zaradi otrok. Izobrazbo je označil kot vprašanje državljanskih pravic in napovedal večjo javno porabo za zasebne šole. Trenutno stopnjo nasilja v ZDA, ki je zgodovinsko gledano izjemno nizka, je označil za nesprejemljivo in menil, da je potrebno podpirati policijo.

Kljub ukinjanju regulacij in zvezne porabe bo Trump ustanovil novo zvezno agencijo, ki bo spremljala in objavljala zločine vseh priseljencev v ZDA. To ne pomeni le nezakonitih priseljencev, ampak bodo na črni listi vsi priseljenci, ki prekršijo zakon. Ni jasno, ali bo šlo le za najhujše zločine ali tudi za prečkanje ceste ob rdeči luči.

Obdobja varčevanja v Pentagonu bo pod Trumpom konec, več denarja bo za veterane in aktivne vojake. Trump je ukazal napad na teroriste v Jemnu, v katerem je poleg 30 civilistov umrl tudi pripadnik posebnih enot ZDA William Owens. Njegov oče krivi Trumpa, ker je na hitro, brez zadostnih informacij ukazal napad, predsednik pa je imel v torek poleg hčerke Ivanke v loži vdovo Carryn Owens, ki je zajokala ob Trumpovih pohvalah na račun njenega padlega moža, kongresniki pa so ploskali kot za stavo.

Trump še ne bo podpisal nove prepovedi vstopa tujcem v ZDA

Bela hiša je sicer sporočila, da predsednik še ne bo podpisal novega predsedniškega ukaza o prepovedi vstopa v ZDA državljanom sedmih muslimanskih držav in beguncem. Domnevno zaradi pozitivnega poročanja medijev o njegovem govoru v kongresu.

Prvi Trumpov ukaz je neslavno propadel na sodiščih, potem ko je povzročil svetovno zmedo, proteste in tožbe, Bela hiša pa je sporočila, da se nov ukaz še izpopolnjuje in želijo, da dobi medijsko pozornost sam zase.

Za zdaj pa želi Trump uživati v pozitivnih odzivih na govor, po katerem so mu instantne ankete televizij, kot je CNN, pokazale veliko podporo gledalcev. Demokratski odgovor nekdanjega guvernerja Kentuckyja pa je medtem neslavno propadel po mnenju kritikov z leve in desne.