Trump edini kandidat republikancev, a ima še vedno premalo 'prijateljev' v stranki

Donald Trump in Hillary Clinton se že posvečata medsebojnemu dvoboju za položaj predsednika ZDA, čeprav se strankarske volitve še niso uradno končale. V torek bodo demokrati volili v Zahodni Virginiji, republikanci pa tam in v Nebraski. Republikanska stranka ima le še enega kandidata, vendar ni enotna, Trump pa v tem ne vidi problema.

Trump je doslej osvojil 1068 delegatov za strankarsko konvencijo konec junija v Clevelandu, kjer ne bo številnih voditeljev stranke, ki ga enostavno ne marajo in so prepričani, da bo stranki novembra zagotovil zgodovinski poraz. Za osvojitev kandidature mora zbrati 1237 delegatov in do junija mu bo to uspelo.

Za osvojitev demokratske nominacije na konvenciji konec junija v Philadelphii je potrebno zbrati 2383 delegatov in Hillary Clinton jih ima že 2224. Njen nasprotnik Bernard Sanders jih ima 1451. Do konca strankarskih volitev jih bodo razdelili še 1090 in Clintonova mora le paziti, da v vseh preostalih tekmah ne izgubi s preveliko razliko.

Trump za poenotenje republikanske stranke pod njegovimi pogoji

Trump je v nedeljo po televizijah razlagal, da se stranka lahko poenoti, vendar v skladu z njegovo voljo, saj ima za seboj milijone volivcev. Trump meni, da strankarskih voditeljev, ki so vnaprej odpovedali udeležbo na konvenciji, ne potrebuje, prav tako se obnaša, kot da ne potrebuje republikanskih kongresnikov.

Ponovil je, da ni pričakoval tega, kar se je zgodilo v petek, ko je predsednik predstavniškega doma kongresa Paul Ryan iz Wisconsina, ki bo tudi predsednik konvencije, dejal, da Trumpa še ne more podpreti. Ryan naj bi ga poklical 19. aprila po zmagi v New Yorku in sta imela prijateljski pogovor. Iz Ryanovega urada so sporočili, da tega klica in pogovora ni bilo.

Vsakega, ki pove karkoli kritičnega, Trump nemudoma brezobzirno napade, kar mu seveda povzroča težave pri iskanju prijateljev v stranki. Senator iz Arizone John McCain je dejal, da bo podprl kandidata stranke, vendar bi rad prej videl, da se Trump opraviči veteranom. Trump je lani zaničeval McCainov status vojnega ujetnika v Vietnamu, ko je dejal, da zanj tisti, ki so bili ujetniki, niso nobeni junaki.

McCainov kolega iz Arizone Jeff Flake je prepričan, da s stališči, kot jih ima Trump, republikanci novembra ne morejo v Belo hišo, Trumpov svetovalec Paul Manafort pa meni, da so strankarski voditelji pač presenečeni, da je Trump tako hitro osvojil nominacijo in se bodo že spametovali.

Za Trumpom trdno stoji McCainova podpredsedniška kandidatka leta 2008 Sarah Palin, ki je za CNN napovedala konec Ryanove politične kariere, ker ne spoštuje volje ljudstva. Za Ryana pravi, da želi leta 2020 kandidirati za predsednika in si želi, da Trump sedaj izgubi.

Sama o sebi meni, da bi bila lahko spet podpredsedniška kandidatka, saj je ni treba preverjati, ker jo ljudje poznajo. Obenem pa je bila dovolj realistična za priznanje, da bi bilo bolje, če Trump izbere koga drugega, ker je veliko ljudi ne mara prav zaradi tega, ker jo poznajo.

Trump je doslej na strankarskih volitvah presegel vsa pričakovanja, vendar pa se s pravo opozicijo ni soočal. Njegovi nasprotniki so se prepozno zavedli, da lahko zmaga in stranka je dobila predsedniškega kandidata, o katerem ima večina Američanov zelo negativno mnenje.

Za nasprotnico bo imel Clintonovo, ki je v skoraj podobnem položaju. O Trumpu ima vztrajno negativno mnenje okrog 65 odstotkov Američanov, o Clintonovi pa okrog 55 odstotkov in v sodobni zgodovini ZDA še ni bilo tekme med dvema tako zelo nepriljubljenima predsedniškima kandidatoma.

Demokrati poudarjajo deset odstotkov razlike, kar je velika prednost za Clintonovo. Z okrog desetodstotno prednostjo v skupnem številu oddanih glasov je nazadnje leta 1984 zmagal republikanec Ronald Reagan proti demokrati Walteru Mondalu, ki mu je uspelo osvojiti le domačo Minnesoto. Od takrat naprej se je zmagovalo s precej nižjo razliko od desetih odstotkov.

Slabo za Trumpa je tudi dejstvo, da raste podpora predsedniku Baracku Obami, ameriško gospodarstvo pa za razliko od ostalega sveta uživa solidno rast. O Trumpu ima slabo mnenje okrog 70 odstotkov Američank, kar mora nujno obrniti, pa 80 odstotkov volivcev latinskoameriškega izvora.

Trump je v nedeljo dejal, da bo verjetno povišal davke za bogate, kar je le ena v vrsti potez, s katerimi bo skušal na svojo stran privabiti neodvisne in demokratske volivce. Clintonovo že napada, da je bila grda do žensk, s katerimi jo je njen mož nekdanji predsednik Bill Clinton varal, vendar pa nekdanje državne sekretarke za zdaj to ne gane.

Trumpa kritizira, da noče objaviti svojih davčnih napovedi, in trdi, da imajo Američani pravico izvedeti, kaj se tam skriva. Trump odgovarja, da mu davkarija izvaja revizijo in ne more nič objaviti, obenem pa menda davčne napovedi niso pomembne. Pomembno je to, da sam pravi, da je vreden več kot deset milijard dolarjev in ima ogromno denarja.

Clintonovo skuša iztiriti z opozarjanjem na preiskavo FBI o uporabi zasebnega strežnika elektronske pošte, ko je vodila State Department. V nedeljo je na televiziji CBS ponovila, da vse sodelavce vzpodbuja, naj sodelujejo s preiskavo in se tudi sama ponuja za zaslišanje.

Vztraja, da preko tega strežnika ni pošiljala ali sprejemala zaupne pošte. FBI doslej še ni odkril nobenega dokaza, da to ni res in zgodba naj bi se sklenila v nekaj tednih.