Donald Trump je nazdravil nadaljevanju toplih odnosov med državama in poglobitvi prijateljstva. Melanio Trump, ki je prišla na večerjo v srebrni Chanelovi obleki, je označil za absolutno izjemno prvo damo Amerike, ki je ustvarila večer, ki ga bodo vsi cenili in si ga zapomnili.
Emmanuel Macron, ki ga je spremljala prva dama Francije Brigitte Macron, se je zahvalil za čast, da je prvi tuji voditelj, ki mu je Trump omogočil državniški obisk, in je prav tako omenil trdno prijateljstvo med državama. Kot tudi med predsednikoma, ki drug za drugega vesta, da noben zlahka ne spremeni stališča, vendar sta se sposobna poslušati in bosta sodelovala.
Vsaj na tej besedni ravni se lahko Macron pohvali z delnim uspehom, saj je Trump namignil, da morda ne bo uničil jedrskega sporazuma iz leta 2015 med Iranom in velikimi silami, po katerem je Teheran v zameno za odpravo sankcij privolil v odstop od jedrskega programa do leta 2025.
Trump je čez dan ponavljal, da je sporazum katastrofa in je nekajkrat zagrozil Iranu, da bo plačal hudo ceno, če si bo drznil groziti ZDA. Na koncu skupne novinarske konference pa je dovolil možnost večjega dogovora z Iranom ali pa tudi ne.
Macron v angleščini navdušil kongres
Ob koncu obiska je Macron opravil govor pred obema domovoma ameriškega kongresa. Tam je doživel veličasten sprejem, veliko bolj navdušen, kot ga je doživljal predsednik Barack Obama in kot ga danes doživlja Trump. Francozu so namreč več minut stoje ploskali člani obeh glavnih strank.
Macron, ki je kongresnike navdušil z govorom v angleščini, kar je za francoskega govornika na mednarodnem odru zelo redko, jim je zagotovil, da Francija ne bo dovolila, da Iran pride do jedrskega orožja. "Iran ne bo nikoli imel jedrskega orožja," je dejal, a hkrati dodal, da nasprotovanje jedrskemu Iranu ne sme voditi sveta v novo vojno na Bližnjem vzhodu. "Po eni strani ne smemo biti naivni, vendar po drugi strani ne smemo sami sprožiti nove vojne," je dejal. Spomnil je na običajna zgodovinska dejstva, kot je bila francoska pomoč ZDA med ameriško revolucijo proti Britancem in dejal, da imata obe državi korenine v enakih idealih svobode, strpnosti in enakopravnosti in vladavine prava.
Med drugim je posvaril pred naraščanjem skrajnega nacionalizma, pri čemer mora biti mednarodna skupnost po njegovih besedah zelo pozorna, da premaga izzive. Kot je dejal, sta se ameriška in francoska družba vedno zavzemali za človekove pravice za vse. Pri tem je navedel napredek pri enakopravnosti temnopoltih. Izpostavil je tudi pomen gibanja proti diskriminaciji, spolnim napadom in izkoriščanju žensk.
Teroristični napadi na obeh straneh Atlantika so razlog, zakaj sta Francija in ZDA skupaj v Siriji, pri čemer skuša Macron prepričati Američane, naj se ne umaknejo od tam, preden se konča sedaj že sedemletna državljanska vojna, ki sproža valove beguncev v Evropo.
V odnosih med Evropo in ZDA pod Trumpom sta trenutno najbolj pereča še problema podnebnih sprememb in trgovinskih vojn. Macron je Trumpovo napoved umika ZDA iz pariškega podnebnega sporazuma optimistično označil za kratkoročni nesporazum. "Soočimo se z dejstvom, da ni planeta B. Prepričan sem, da se bodo ZDA nekega dne vrnile k sporazumu," je dejal.
"Jasno je, da potrebujemo svobodno in pošteno trgovino. Vendar pa trgovinske vojne med zavezniki niso v skladu z našo misijo, zgodovino in zavezami za globalno varnost," pa je povedal glede Trumpovih carin.
Podoba Macronovega državniškega obiska ZDA je bila imenitna, kmalu pa bo jasno, ali imajo izrazi prijateljstva s Trumpom, objemi, poljubi in trepljanja po hrbtu tudi kaj dejanske podlage. Trump je postavil 1. maj kot rok, da od Evropejcev dobi določene koncesije ali pa bo uvedel višje carine na jeklo in aluminij. Do 12. maja pa zahteva, da mu evropska stran predstavi nekaj sprejemljivega, na podlagi česar bo obdržal ZDA pri iranskem sporazumu.
EU in Rusija za ohranitev iranskega jedrskega sporazuma
EU in Rusija sta po srečanju ameriškega in francoskega predsednika poudarila nujnost ohranitve sedanjega jedrskega sporazuma s to državo. V Bruslju menijo, da je pri sporazumu iz leta 2015 treba vztrajati, ker deluje, Moskva pa trdi, da ni alternative sedanjemu sporazumu.
Sporazum o zaustavitvi jedrskega programa je Iran z ZDA, Veliko Britanijo, Francijo, Nemčijo, Rusijo in Kitajsko sklenil julija 2015. V zameno za odpravo nekaterih gospodarskih in finančnih sankcij ZDA in EU je Teheran predal večino svojega obogatenega urana in omogočil nadzor inšpektorjev Združenih narodov v svojih jedrskih obratih.
A zgodovinski sporazum je zdaj pod vprašajem, ker Trump grozi, da bo od njega odstopil, Franciji, Nemčiji in Veliki Britaniji pa je dal čas do 12. maja, da mu predlagajo spremembe iranskega jedrskega sporazuma z velesilami in ga "popravijo". Iran je v primeru odstopa ZDA zagrozil z "resnimi posledicami".
Evropa želi Trumpa prepričati, naj kljub vsemu ostane pri sporazumu. To naj bi bil tudi glavni namen državniškega obiska Macrona v Beli hiši.
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini je danes v odzivu poudarila, da je obstoječi sporazum z Iranom treba ohraniti, ker deluje in je ključen za varnost Evrope. Je pa pustila priprta vrata za nov dogovor, ko je dejala, da "bomo videli, kaj se bo zgodilo v prihodnosti".
"Po našem mnenju ni alternative sedanjemu sporazumu," pa je poudaril tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Dejal je še, da si Rusija prizadeva za ohranitev sporazuma v sedanji obliki, dokument pa označil kot rezultat prizadevanj več držav. "Vprašanje je, ali lahko v trenutnih razmerah znova dosežemo tak uspeh," je še opozoril.
Obisk potekal v prijateljskem vzdušju
Državniški obisk 40-letnega Macrona pri 71-letnemu Trumpu je kljub temu potekal v prijateljskem vzdušju in voditelja sta se nenehno trepljala po hrbtu, poljubljala na lica, si laskala in Trump je Macronu celo frcnil s suknjiča sled prhljaja z besedami, da kolega dela popolnega.
Državniška večerja je bila veličastna, vendar po številu udeležencev v primerjavi s prejšnjimi precej skromna. Obama je imel na svoji prvi državniški večerji 330 gostov, Melania in Donald pa sta jih povabila skupaj 123, kamor nista všteta oba predsedniška para.
Demokratov ni bilo, nekdanji državni sekretar ZDA 94-letni Henry Kissinger se je spotaknil, ravno ko je šel mimo novinarjev, prišli so izvršna direktorica IMF Christine Lagarde, oče Fox News Rupert Murdoch, člani Trumpove vlade, nekaj republikancev in predsednik vrhovnega sodišča John Roberts ter dva dobitnika zlate olimpijske medalje.
KOMENTARJI (37)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.