Novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump je v ponedeljek objavil video napoved svoje politike po prevzemu položaja in med drugim napovedal odpoved tihomorskemu prostotrgovinskemu sporazumu (TPP) s prvim dnem njegovega mandata. Na vprašanja novinarjev pa očitno še ni pripravljen.
Trump ni imel novinarske konference vse od 27. julija, zadnja dva tedna po zmagi na volitvah pa še ni pokazal pripravljenosti na srečanje z množico novinarjev in odgovarjanje na vprašanja. Šefica njegove kampanje Kellyanne Conway je v ponedeljek zagotovila, da bo tiskovna konferenca kmalu, trenutno pa ni časa, ker je Trump izjemno zaposlen z načrtovanjem vlade.
V ponedeljek je imel neformalni pogovor z voditelji večjih ameriških televizij in njihovimi lastniki, danes pa naj bi se sestal z uredniki nekaterih medijev, med njimi New York Timesa, s katerim si je sicer že dalj časa v laseh, a ga je kasneje odpovedal.
Trump je kar prek Twitterja pojasnil, da so "pogoje srečanja spremenili v zadnjem hipu", zapisal je tudi, da časnik "ni prijazen". Kasneje so sporočili, da srečanje bo.
Srečanje s predstavniki New York Timesa je predlagala Trumpova ekipa, pri časniku pa so povedali, da se pogoji načrtovanega sestanka niso spremenili. "Nikakor nismo spremenili temeljnih pravil in tega nismo niti skušali," so v izjavi zapisali pri časniku.
Ob tem so Trumpovo ekipo obtožili, da je ona tista, ki skuša spremeniti pravila srečanja. Po njihovem naj bi namreč zahtevala zasebno srečanje, brez pogovora "on the record", torej takšnega, ki bi ga bilo mogoče objaviti. "Na to nismo pristali," so zapisali pri New York Timesu. Dodali so, da so prek Twitterja izvedeli, da je Trump odpovedal srečanje.
Trump je kasneje tvitnil, da bodo morda organizirali novo srečanje, hkrati pa je znova kritiziral največji časopis v svojem mestu. "Medtem o meni še naprej poročajo nenatančno in v nespodobnem tonu," je tvitnil.
Kasneje je njegov tiskovni predstavnik Hope Hicks sporočil, da bo srečanje potekalo, tako kot je bilo načrtovano. Srečanje so potrdili tudi v časniku. Kot je sporočila Eileen Murphy, podpredsednica časnika za komunikacije, se bo Trump na pogovoru, ki ni za javnost, srečal z založnikom, nato pa "on the record" z novinarji in uredniki.
New York Times je do Trumpa kritičen in je odločno nasprotoval njegovi predsedniški kandidaturi. Časnik je sicer že dalj časa tarča Trumpove jeze. Med drugim je novoizvoljeni predsednik kot "povsem napačno" kritiziral poročanje New Yorka Timesa o njegovi tranziciji, časopis pa je tudi večkrat označil za "slab".
New York Times je sicer objavil, da je po volitvah zabeležil rekordno število klikov na svoji spletni strani, pridobil pa naj bi tudi več deset tisoč novih naročnikov, tako za spletno kot papirnato izdajo.
'Nadarjeni domoljubi'
Trump je sicer Američanom v ponedeljek mimo novinarjev poslal video sporočilo z grobo razlago ukrepov v prvih stotih dnevih njegove vlade po prisegi 20. januarja 2017. V njem je zagotovil, da tranzicija poteka gladko in učinkovito, pri njej sodelujejo "nadarjeni domoljubi", ki bodo del vlade, ki bo Ameriko spet naredila veliko.
Trump se namerava po prisegi 20. januarja redno vračati domov na obisk k ženi in sinu, kar je napoved prometnih infarktov in dodatnih stroškov. En sam predsedniški obisk podjetje Port Authority, ki upravlja z letališči in drugo infrastrukturo, stane 100.000 dolarjev samo glede pristanka letala Air Force One in cestnih zapor. V času Trumpovega predsednikovanja za vikende ne bo mogoče več opravljati helikopterskih turističnih ogledov Manhattna, prilagoditi pa se bodo morali tudi stanovalci Trumpove stolpnice, med katerimi sta nogometni zvezdnik Cristiano Ronaldo in filmski igralec Bruce Willis. Ko bo v zgradbi predsednik, bo med drugim vojska ovirala elektronske komunikacije. V zgradbo ne bo mogoče brez zelene luči tajne službe. Newyorški župan Bill de Blasio je zagotovil, da je varnost najpomembnejša, in mesto bo za Trumpa in njegovo družino poskrbelo, vendar potrebuje finančno pomoč zvezne vlade. To že dobiva za varovanje tujih diplomatov v času zasedanja generalne skupščine ZN in drugih gostov. Mesto od zvezne vlade tudi brez Trumpa dobi povprečno po 500.000 dolarjev na teden.
Glavno načelo njegove vlade bo "Amerika na prvem mestu". Trump želi, da se naslednja generacija izdelkov in inovacij zgodi v Ameriki, s čimer se bo ustvarilo bogastvo in delovna mesta za ameriške delavce. Tranzicijski ekipi je naročil, naj naredi seznam ukrepov, ki jih bo lahko začel z izvršnimi ukazi od prvega dne naprej.
Glede trgovine bo izdal obvestilo, da ZDA odstopajo od prostotrgovinskega sporazuma na območju Pacifika (TPP) in se bodo namesto tega pogajali bilateralno z državami za trgovinske pogodbe, ki bodo vrnila delovna mesta in industrijo nazaj v ZDA.
Na področju energije bo ukinil vse omejitve glede proizvodnje energije, premoga in nafte, ki ubijajo delovna mesta in bo ustvaril milijone novih delovnih mest.
Pri raznih regulacijah bo pravilo to, da bodo za vsako novo regulacijo morali ukiniti dve stari, Pentagon bo moral razviti celoviti načrt za zaščito ključne infrastrukture pred računalniškimi napadi hekerjev, ministrstvo za delo pa bo nemudoma raziskalo kršitve programov viz, ki spodkopavajo ameriške delavce z imigracijo.
Trumpovi visoki državni uradniki po odhodu s položaja pet let ne bodo smeli delati kot lobisti, do smrti pa ne bodo smeli delati za tuje vlade. To so le uvodni ukrepi, ostale pa bo še naznanil.
Clintonove očitno ne bo 'spravil v zapor'
Trump ne bo nadaljeval pregona Hillary Clinton zaradi domnevno sporne uporabe zasebnega strežnika elektronske pošte v času vodenja State Departmenta in delovanja Clintonove dobrodelne fundacije, je danes sporočila njegova tiskovna predstavnica Kellyanne Conway, saj da želi svoji poraženi tekmici pomagati pri "celjenju ran".
Ob tem je ocenila, da s tem, ko "novoizvoljeni predsednik še pred svojo inavguracijo pove, da ne misli nadaljevati s pregonom, pošlje močno sporočilo", da želi poenotiti državo, želi pa tudi pomagati demokratski predsedniški kandidatki, da se postavi na noge po porazu.
"Še vedno menim, da se mora Hillary Clinton soočiti z dejstvom, da je večina Američanov nima za iskreno ali zaupanja vredno. Če ji Donald Trump lahko pomaga, da se postavi na noge po porazu, pa je morda to dobro," je dodala.
V pogovoru z novinarji in uredniki New York Timesa je Trump danes dejal, da ne želi več povzročati trpljenja Clintonovi, saj je že mnogo pretrpela. Na konkretno vprašanje, ali je dejansko odstopil od njenega pregona zaradi elektronskih sporočil, pa je odgovoril, da "ne gre za nekaj, do česar bi gojil močna čustva".
Ocenil je še, da njeni podporniki ne bodo razočarani nad njegovim predsedovanjem in da bodo skupaj "rešili ZDA".
Med kampanjo je Trump Hillary Clinton očital, da je lažnivka in da bi jo moralo biti sram, ker je izbrisala 30.000 kosov elektronske pošte, potem ko je dobila poziv od kongresnih republikancev, naj jih preda. Število spornih kosov pošte je vmes naraslo na 39.000.
A v preiskavi je FBI ugotovil, da ni razlogov za obtožnico in da v preiskavi elektronske pošte ni nobenih dokazov, ki bi jo kakorkoli obremenjevali.
Trump je nato napovedal, da bo po zmagi imenoval posebnega tožilca, ki bo preiskal primer. Obljubljal je tudi, da jo bo spravil za zapahe.
Osuplost in vsesplošno obsojanje pa je sprožil, ko je med kampanjo dejal, da bi morala biti Clintonova v zaporu, čeprav ni bila ničesar obtožena niti obsojena.
Njena uporaba zasebnega strežnika elektronske pošte in preiskava FBI je bila sicer osrednja tematika Trumpove kampanje. A po izvolitvi se je vprašanju o tem izogibal. V nekem pogovoru po izvolitvi je dejal, da bo razmislil, a da ima kot bodoči predsednik druge prioritete.
Glede pariškega podnebnega sporazuma je 'odprt'
Trump je danes v pogovoru za New York Times dejal, da pariški podnebni sporazum o klimatskih spremembah zelo podrobno preučuje. "Ostajam odprt do tega vprašanja," je dejal. "Menim, da obstaja povezava med dejavnostmi ljudi in podnebnimi spremembami, nekaj je na tem, a vprašanje, v kolikšni meri," je priznal Trump.
Dodal je, da je glede pariškega sporazuma treba videti, koliko bo stal ameriška podjetja in kakšen vpliv bo imel na konkurenčnost ZDA.
Pariški podnebni sporazum je konec lanskega leta sprejelo 195 držav. ZDA, ki so za Kitajsko druga največja onesnaževalka s toplogrednimi plini, je sporazum ratificirala v začetku septembra.
Javni uslužbenci se ga bojijo
Trumpa in republikanske večine v kongresu se najbolj boji okoli 2,1 milijona zveznih javnih uslužbencev, kajti republikanci jim že stoletje skušajo znižati ugodnosti. V ZDA je tako, da imajo državni uslužbenci nižje plače, kot bi jih lahko dobili v zasebnem sektorju, vendar jih je skoraj nemogoče odpustiti, imajo zagotovljeno zdravstvo in pokojnine ter druge ugodnosti.
Trump je obljubil, da v prvih 100 dnevih vladanja ne bo zaposlil novih državnih uslužbencev, ne glede na upokojitve starih. Izjema bodo zvezni policisti, vojska, nacionalna varnost in javno zdravje. Obenem namerava povečati število mejnih policistov in imigracijskih agentov.
KOMENTARJI (99)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.