Umrl pred izrekom sodbe

Najbolj znani obtoženec haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević, je umrl v priporu v Haagu.

Kot je za 24ur.com povedalo haaško sodišče, so Miloševića okoli 10. ure dopoldne našli negibnega v njegovi celici. Takoj so obvestili nadrejene in dežurnega zdravnika, ki je potrdil njegovo smrt. Predstavniki sodišča so sporočili, da ni nobenih dokazov, da bi Milošević storil samomor, na izvide obdukcije pa še čakajo.

Namigovanja o zastrupitvi

Ob objavi vesti o Miloševićevi smrti so se namreč pojavila namigovanja o samomoru oziroma zastrupitvi. Miloševič se je bal, da bi ga v priporu zastrupili, je novinarjem v Haagu povedal njegov pravni svetovalec Zdenko Tomanović. Kot je pojasnil, mu je Miloševič v petek povedal, da so ga skušali zastrupiti.

Po posvetu z njegovo družino je Tomanović zato od Haaga uradno zahteval, da obdukcijo izvedejo v Moskvi in ne v Haagu. Sodišče je to zahtevo medtem že zavrnilo, zato je Tomanović zahteval, da so pri obdukciji navzoči tudi ruski patologi.

Truplo Miloševića naj bi pozno popoldne prenesli v nizozemski forenzični inštitut v Haagu, kjer bodo izvedli ustrezne preiskave. Haaško sodišče sicer tega ni potrdilo, je pa potrdilo, da je na prošnjo Beograda dovolilo, da pri obdukciji sodelujejo tudi patologi iz SČG, ki bodo v Haag odpotovali v nedeljo.

Miloševičeva soproga obtožuje sodišče

Vdova Miloševića, Mira Marković, je za smrt nekdanjega predsednika Jugoslavije obsodila haaško sodišče. Za CNN je povedala: "Sodišče je umorilo mojega moža." Brat Miloševića, Borislav Milošević, je v Moskvi izjavil, da je haaško sodišče v celoti odgovorno za bratovo smrt. "Haaško sodišče nosi polno odgovornost za to," je dejal.

Haško sodiše je za njegovo smrt obtožila tudi njegova Socialistična stranka Srbije (SPS), katere formalni vodja je še vedno bil. Predsednik glavnega odbora stranke Ivica Dačić je zatrdil, da je Miloševiču "prej, preden so ga v Haagu umorili, uspelo ubraniti nacionalne in državne interese Srbije in srbskega ljudstva, zaradi česar mu moramo biti vsi hvaležni, saj bo to izredno koristilo naši prihodnosti".

Posredno pa je haaško sodišče kritiziralo rusko zunanje ministrstvo. "Na žalost se sodišče kljub našim zagotovilom ni strinjalo, da bi Miloševiću omogočili zdravljenje v Rusiji," je v izjavi za javnost še zapisalo zunanje ministrstvo v Moskvi, ki je obenem izrazilo pričakovanje, da bo sodišče obvestilo Rusijo o vseh okoliščinah smrti nekdanjega jugoslovanskega predsednika.

Haaško sodišče očitke zavrača

Haaško sodišče kritike, ki so se pojavile na račun sodišča, zavrača. Sodišče obtoženim posveča izjemno pozornost, Miloševiću pa še posebej, je izjavil tiskovni predstavnik sodišča Christian Chartier in poudaril, da sodišča ni mogoče kriviti za malomarnost.

Kot je znano, je sodišče 24. februarja zavrnilo Miloševićevo prošnjo, da bi zaradi težav s srcem in visokega krvnega pritiska odšel na zdravljenje v Moskvo. Kot je pojasnilo, ni videlo nobenega razloga, zakaj ga ruski zdravniki ne bi mogli zdraviti na Nizozemskem. Sodišče je tudi menilo, da se Milošević kljub zagotovilom Rusije verjetno ne bi vrnil v Haag na sojenje.

Milošević je v priporu že dalj časa bolehal zaradi težav na srcu, pogosto zvišanje krvnega tlaka pa je bilo posledica hipertrofije levega srčnega prekata. Zadnje čase pa se je tudi pritoževal, da ima hude glavobole in da čuti pritisk v očeh. Zaradi njegove bolezni so sojenje prekininili več kot 20-krat.

Sodišče je o njegovi smrti najprej obvestilo njegove najbližje, ki živijo v Rusiji. Vest o Miloševićevi smrti je prvi objavil beograjski radio B-92, haaško sodišče pa je že zahtevalo tudi podrobnejšo preiskavo njegove smrti.

Prvi odzivi

Zunanji minister Srbije in Črne gore Vuk Drašković obžaluje, da Miloševiću niso sodili v Srbiji. "Milošević je organiziral veliko umorov ljudi moje stranke in moje družine. Naročil je tudi atentat name," je na zasedanju zunanjih ministrov EU v Salzburgu povedal Drašković.

Hrvaški predsednik Stipe Mesić je dejal, da obžaluje, ker Milošević ni dobil kazni, ki si jo zasluži. "Škoda, ker ni dočakal konca procesa, na katerem bi ga obsodili na zasluženo kazen," je dodal hrvaški predsednik.

Kosovski predsednik Fatmir Sejdiu je povedal, da "Miloševičev duh žal še živi v Srbiji", kosovski premier Agim Ceku pa pričakuje, da bo Miloševićeva politika "dobila zasluženo kazen".

Predsedujoči predsedstvu BiH Sulejman Tihić je v odzivu "zaradi žrtev, resnice in pravice" obžaloval, ker sojenje ni končano. Nekdanji visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Paddy Ashdown je menil podobno, obenem pa je izrazil bojazen, da utegne priti do krajšega obdobja nestabilnosti na Balkanu.

"S smrtjo nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića se simbolno končuje obdobje jugoslovanske balkanske katastrofe in prihaja čas za evropsko perspektivo Balkana," je dejal slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. "Treba je še marsikaj pospraviti, a z odhodom Miloševića izginja zadnja opora reakcionarnih sil v Srbiji," je bil še prepričan Rupel.

Na vest se je odzval tudi nekdanji slovenski predsednik Milan Kučan. Smrt Slobodana Miloševića je "prelomni dogodek, ki bo Srbom olajšal vrednotenje preteklosti in verjamem, da se bodo zato lažje soočali z izzivi prihodnosti Srbije, ki jo vidim v evropskih integracijah," se je povedal.

Glavna tožilka haaškega sodišča Carla Del Ponte je izrazila "globoko obžalovanje," ker je bivši srbski in jugoslovanski predsednik umrl pred bližajočim se koncem sojenja. "Globoko obžalujem, kar se je zgodilo, saj smo se bližali koncu sojenja, ki bi se moralo zaključiti v začetku poletja," je dejala za britansko televizijsko mrežo BBC World. "Obžalujem zaradi vseh prič, preživelih ter vseh žrtev, ki so čakali na pravico", je dejala.

Francoski zunanji minister Philippe Douste-Blazy je dejal, da je bil Milošević glavni akter v balkanski vojni. "Sočustvujem s tistimi, ki so pod njegovo roko trpeli," je še dodal Douste-Blazy.

Visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Javier Solana je izrazil upanje, da bo smrt nekdanjega jugoslovanskega predsednika pomagala Srbiji, da se sooči s preteklostjo in prihodnostjo. "Čas je, da Srbija začne gledati v prihodnost. Ta pa je tu, v EU," je dejal Solana. Visoki zunanjepolitični predstavnik je še povedal, da je imel z Miloševićem zelo zapleten odnos celo vrsto let, zato je predstavljal "zelo kompleksen del mojega življenja". "Njegove smrti nisem pričakoval," je še dejal Solana, ki pa posledic, ki jih bo ta imela za Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, ni želel komentirati.

"Smrt vsakega človeškega bitja je žalosten trenutek. A politično se za regijo in Beograd potreba, da se soočita z dediščino preteklosti, katere del je bil Slobodan Milošević, ne spremeni. To je eden od izzivov za regijo, končni cilj pa je trajni mir in sprava," pa je izjavila predsedujoča Evropski uniji, avstrijska zunanja ministrica Ursula Plassnik.

Generalni sekretar zveze NATO Jaap de Hoop Scheffer je izrazil obžalovanje, ker pravici ne bo zadoščeno. "Obvestili so me o smrti Slobodana Miloševića. Žal, v mnogih pogledih tudi nezadovoljivo, če upoštevamo številne žrtve vojn na Balkanu, da pravici ne bo zadoščeno," je zapisal.

ZDA so v odzivu izpostavile, da je bil odgovoren za nasilen razpad nekdanje Jugoslavije in posledične vojne. Ameriški State Department je Miloševića označil "kot glavno osebnost, ki je bila odgovorna za nasilen razpad bivše Jugoslavije v 90-ih letih, vključno z izbruhom dveh grozovitih vojn v BiH in na Kosovu". Ameriški posrednik na Daytonskih mirovnih pogajanjih Richard Holbrooke pa je zatrdil, da za to "pošastjo in sociopatom" ne bo potočil niti solze.